ZGD-1 člen 52, 52/1, 388, 388/2, 605, 605/3, 609, 614. ZPre-1 člen 68, 68/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZNP člen 19.
sodni preizkus denarne odpravnine - iztisnitev manjšinskih delničarjev - procesna legitimacija - poprevzemno obdobje - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih v sodbi
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je med udeleženci predmetnega postopka (19. člen ZNP) vrsta spornih dejstev, potrebnih za presojo procesne legitimacije predlagatelja in za presojo utemeljenosti predloga za sodni preizkus denarne odpravnine, ki jih prvostopenjsko sodišče v izpodbijanem sklepu ni ugotavljalo, pa so odločilna za presojo ali je izpodbijani sklep po podlagi utemeljen. Ker o tem izpodbijani sklep nima razlogov, ga pritožbeno sodišče ne more preizkusiti.
Do pravnomočnosti sklepa o prekinitvi sodišče prve stopnje ne ve, ali bo sploh dalo zahtevo za oceno ustavnosti na Ustavno sodišče kajti, če bi prišlo do razveljavitve sklepa o prekinitvi, bi po nepotrebnem pisalo zahtevo, kar bi bilo neekonomično. Ustavno sodišče pa od predlagatelja zahteva, da izkaže pravnomočnost sklepa o prekinitvi postopka, ker gre za procesno predpostavko za odločanje o ustavnosti, sicer zavrže zahtevo za oceno ustavnosti.Ko gre za vprašanje presoje ustavnosti, sodišče druge stopnje ne more vsiljevati svojih materialnopravnih videnj sodišču prve stopnje, ker bi s tem nedopustno posegla v avtoriteto in samostojnost prvostopnega sodišča.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-10, 454, 454/2, 458, 458/1.
postopek v sporu majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti - izvedba naroka v sporu majhne vrednosti - predlog za razpis naroka - dokazni predlog za zaslišanje strank
Pravdni stranki morata v postopku v sporu majhne vrednosti izvedbo naroka izrecno predlagati. V vlogi podan dokazni predlog za zaslišanje stranke ne šteje za zahtevo za razpis in izvedbo naroka.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00003358
OZ člen 167, 168, 179, 921.
podlage odškodninske odgovornosti - premoženjska škoda iz naslova tuje pomoči - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - pretres možganov - odškodnina za prestane telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - I. kategorija invalidnosti - dokazovanje z izvedencem - dokazi in dokazovanje - renta - mesečna renta - soprispevek
Ne drži, da bi bilo mogoče anksiozno depresivno stanje izkazovati le z izvedencem psihologom oziroma psihiatrom, zato je sodišče prve stopnje v okviru dosojene odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti tudi v tem delu pravilno sledilo izvedeniškemu mnenju.
zavrnitev predloga za postavitev novega izvedenca - dokazi in dokazovanje - izvedensko mnenje - pripombe na izvedensko mnenje - dopolnilno izvedensko mnenje - ogled kraja dejanja - zavarovalni primer - zavarovalni primer -prometna nesreča - vzročna zveza - nagrada in stroški sodnega izvedenca - pravica izvedenca do nagrade in povračila stroškov
Zaradi vsebine izvedeniškega mnenja, s katerim pritožnica ne soglaša, izvedencu plačila nagrade in stroškov ni mogoče odreči. Ker odločitev temelji na izvedeniškem mnenju, kvaliteta izvedeniškega dela ne more biti razlog, zaradi katerega bi bilo izvedencu mogoče odreči plačilo.
ZD člen 28, 32, 210, 210/2, 210/2-4, 212, 213. ZPP člen 247, 247/2, 247/6, 339, 339/2, 339/2-14. ZDKG člen 20.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo - spor med dediči - bolj verjetna pravica - spor o obsegu zapuščine - izločitveni zahtevek potomca - nujni delež - darilo - predlog za izločitev izvedenca
Verjetnejša je pravica dediča, ki se opira na listino, kot pravica tistega, ki izpodbija resničnost v listini navedenih dejstev.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo kontradiktornosti - zavrnitev dokaznega predloga - razlogi za zavrnitev dokaza - neutemeljena zavrnitev dokaznega predloga - vnaprejšnja dokazna ocena - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče - neizvedba dokaza z zaslišanjem stranke - neopravičen izostanek z naroka - izločitev sodnika
Drugi odstavek 115. člena ZPP predpisuje pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da lahko sodišče ugodi prošnji za preložitev naroka zaradi bolezni, ne ureja pa posledic v primeru, ko sodišče prošnji ne ugodi. Te posledice so urejene v drugih členih zakona in so odvisne od procesnega položaja predlagatelja preložitve.
Zavrnitev dokaza z obrazložitvijo, da izpoved priče ne bi uspela omajati dokazov tožeče stranke, pomeni arbitrarno vnaprejšnjo dokazno oceno, ki v pravdnem postopku ni dopustna.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00003359
KZ-1 člen 204, 208, 209. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1, 437, 437/1.
poneverba in neupravičena uporaba tujega premoženja - zatajitev - tatvina - zakonski znaki kaznivega dejanja - zavrženje obtožnega predloga
Iz opisa dejanja v obtožnem aktu izhaja, da obdolženka v času, ko naj bi storila dejanje, ni (več) imela pooblastila za odreditev izplačil, torej ni (več) imela pravno veljavnega naslova za razpolaganje s premoženjem oškodovane družbe. Obdolženka je imela možnost dejanskega razpolaganja s premoženjem oškodovane družbe, vendar ji to ni bilo zaupano v zvezi z njeno zaposlitvijo, zato niso podani zakonski znaki kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe. V obtožnem aktu opisano obdolženkino protipravno razpolaganje s sredstvi oškodovane družbe pa predstavlja zakonske znake kaznivega dejanja tatvine po prvem odstavku 204. člena KZ-1, zato odločitev o zavrženju obtožnega predloga iz razloga po 1. točki prvega odstavka 277. člena ZKP, ni bila pravilna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00004022
URS člen 26. ZPP člen 7, 8. ZOR člen 154.
odškodninska odgovornost države za protipravno ravnanje njenih organov - odgovornost države za protipravno ravnanje sodišča - groba kršitev sodniške dolžnosti - kvalificirana protipravnost - podlaga odškodninske odgovornosti - prosta dokazna ocena - pravica do izjave - kršitev pojasnilne dolžnosti - sklepčnost - pravno priznana škoda - nastanek škode - pravnorelevantna vzročna zveza
Pritožnica zmotno meni, da bi ji morala biti prisojena odškodnina zaradi kršitve pojasnilne dolžnosti ne glede na to, ali je prejela splošno anestezijo ali ne, in sicer že na podlagi ugotovitve, da ji ni bila pojasnjena možnost, da lahko pride do popuščanja lokalne anestezije in bo v takem primeru potrebno nadomestiti lokalno anestezijo s splošno. Takšne navedbe niso sklepčne. Kršitev pojasnilne dolžnosti je odškodninskopravno pomembna takrat, ko se uresniči s posegom povezano tveganje, na katerega pacient ni bil opozorjen, pa bi moral biti, in če je iz tako realiziranega tveganja izšla pravno priznana škoda. Tožnica je kot protipravno ravnanje opredeljevala kršitev pojasnilne dolžnosti glede možnih posledic splošne anestezije, kot škodo pa možgansko atrofijo kot posledico splošne anestezije. Tožničin zahtevek je torej temeljil na predpostavki, da je prejela splošno anestezijo. Ker ni dokazala, da je bila operacija opravljena v splošni anesteziji, ni dokazala povezave med možgansko atrofijo in splošno anestezijo, posledično pa tudi ne povezave med možgansko atrofijo in opustitvijo pojasnilne dolžnosti. Ob ugotovitvi, da tožnica splošne anestezije ni prejela, tako z vidika odškodninske odgovornosti ni bilo treba dalje ugotavljati, ali je toženka svojo pojasnilno obveznost izpolnila. Možganska atrofija namreč s kršitvijo pojasnilne dolžnosti ni mogla biti v pravnorelevantni vzročni zvezi. Poudariti velja tudi, da v izpodbijani sodbi ni bilo zavzeto stališče, da bolnišnica tožnici ni bila dolžna pojasniti vseh možnih tveganj, vezanih na operacijo, kot je to očitno razumela tožnica, nasprotno - celo izrecno je dejalo, da bi bilo pomanjkljivo pojasnilo lahko na načelni ravni problematično. Vendar slednje v postopku P 592/2001 ni bilo več predmet presoje, saj z odškodninskega vidika ne bi moglo privesti do drugačne posledice, ker tožnica ni dokazala, da bi se tveganje, na katerega ni bila opozorjena (tj. neželene posledice splošne anestezije), uresničilo.
SPZ člen 9, 44, 213, 213/1, 219, 219/1, 223. ZZK-1 člen 3, 19.
določen izrek - pridobitev stvarne služnosti s priposestovanjem - izvrševanje stvarne služnosti - identifikacijski znak nepremičnine v izreku sodbe - natančen opis prostorskih mej izvrševanja stvarne služnosti - potek služnosti - način in obseg dejanskega izvrševanja služnosti - omejitev priposestvovanja - dobra vera - prenehanje služnosti - namen uporabe služnostne poti
Označba nepremičnin s prejšnjimi ID znaki ne vzbuja nikakršnega dvoma v njihovo identiteto, saj sta številka katastrske občine in številka parcele ostali isti. Izrek je zato razumljiv in določen, če bo pri zemljiškoknjižni izvedbi sodbe prišlo do zapletov, pa bo lahko sodišče prve stopnje zapis ID znakov kadarkoli uskladilo s popravnim sklepom.
Z ugotovljenega načina uporabe poti s strani tožnice in njenega pravnega prednika je razvidno, da njuna uporaba ni bila omejena na posamezne občasne in naključne prehode in prevoze. Pot sta uporabljala redno, zaznavno, ponavljajoče se, ob relativno točno določenem času in za točno določen namen; res pa je, da sta bila pogostost in obseg uporabe pogojena s potrebami gospodujoče nepremičnine, ki je travnik. Takšna uporaba po vsebini ustreza stvarni služnosti.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - prezadolženost - nelikvidnost - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da mora tožeča stranka izkazati konkretno subjektivno ravnanje tožene stranke, zaradi katerega bi bila onemogočena ali precej otežena bodoča izvršba, ter da tega ni uspela. V pritožbi se neutemeljeno sklicuje na zatrjevano nelikvidnost in prezadolženost tožene stranke.
116. člen ZPlaSS določa uporabnikovo obveznost, da brez odlašanja obvesti ponudnika plačilnih storitev ali osebo, ki jo ponudnik plačilnih storitev navede, o izgubi, kraji ali zlorabi plačilnega instrumenta. V kolikor tega ne stori, je dolžan v skladu z drugim odstavkom 120. člena ZPlaSS2 tisti uporabnik, ki je pri tem ravnal naklepno ali iz hude malomarnosti, sam kriti ves znesek neodobrene plačilne transakcije.
zamudna sodba - plačilo preživnine - redno šolanje kot pravni standard - afirmativna litiskontenstacija
Ker je tožnik zatrjeval, da se toženka v spornem obdobju ni redno šolala, v dokaz resničnosti teh trditev pa predložil tudi listine, toženka pa na slednje ni odgovorila, se je torej vzpostavila absolutna domneva, da toženka priznava tožnikove trditve, na katerih slednji opira zahtevek, ki pa tudi niso v nasprotju z dokazi, ki jih je tožnik predložil.
Očitno je bilo predvideno, da bo vsaka objava predstavljala svoj posel oziroma da bo tožena stranka posamezno objavo oglasa plačala sproti, zaradi česar je tožeča stranka sproti izdajala tudi v tem postopku vtoževane račune z jasno določenimi roki plačila. Plačilna obveznost tožene stranke tako, v nasprotju z njenimi pritožbenimi trditvami, ni nastala šele po objavi in prevzemu vseh dvanajstih oglasov, temveč je nastala s prevzemom posameznega oglasa. In ker je bilo v tem postopku ugotovljeno, da je tožena stranka prevzela 11 oglasov (računov, s katerimi so bili zaračunani, ni zavrnila, niti jih v roku 8 dni ni reklamirala, prav tako ni grajala samih oglasov), je vsled navedenega teh 11 oglasov tudi dolžna plačati. Nesporno je namreč, da jih do zaključka postopka pred sodiščem prve stopnje še ni. Opustitev objave enega oglasa ne pomeni, da ostalih enajstih ni dolžna plačati.
pogodba o vodenju transakcijskega računa - odpoved pogodbe - pravno veljavna vročitev - trajno dolžniško razmerje - prenehanje razmerja - prejemna teorija - splošni pogoji poslovanja - pogodbeno pravo - dejanska in trditvena podlaga - seznanitev
V pogodbi trajanje pogodbenega razmerja ni bilo časovno omejeno, šlo je za t. i. trajno dolžniško razmerje.
Za presojo, ali je bila tožničina odpoved pogodbe tožencu vročena in je posledično pričela učinkovati, je potrebno uporabiti splošno določbo 333. člena OZ o odpovedi trajnega obligacijskega razmerja. Po navedenem členu mora biti odpoved nasprotni stranki vročena. Ker zakon ne določa formalnega postopka vročitve, je navedeni člen razumeti tako, da mora biti nasprotna stranka z odpovedjo dejansko seznanjena.
Ker fikcija vročitev ni bila vnaprej določena kot posledica kršitve obveznosti obveščanja, se tožeča stranka svoje dolžnosti, da toženca seznani z odpovedjo pogodbe, ne more razbremeniti s sklicevanjem, da mu je odpoved poskušala vročiti na njegov dotlej znani naslov.
Določbo 198. člena OZ je treba razumeti v povezavi s 190. členom OZ. Predpostavko obogatitvenega zahtevka predstavlja obstoj prikrajšanja tistega, čigar stvar je bila neupravičeno uporabljena. Prikrajšanje mora biti vselej konkretno in realno. Že iz ugotovitev, (1) da objekt predstavlja črno gradnjo in (2) da ima zgolj toženčeva nepremičnina dostop do vode in elektrike, izhaja prepričljiv zaključek, da tožnikovega dela objekta v spornem obdobju ni bilo mogoče tržiti.
motenjska tožba - motenje posesti - motilno ravnanje - ugotovitveni zahtevek v sporih zaradi motenja posesti - pravni interes
Neutemeljene so pritožbene navedbe toženke, da bi moralo sodišče prve stopnje ugotovitveni tožbeni zahtevek zavreči. Res je, da novejša sodna praksa in teorija zavračata ugotovitvene dele tožb v postopkih motenja posesti kot nepotrebne. Vendar je sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko je ugodilo tudi ugotovitvenemu tožbenemu zahtevku, saj bi drugače druga točka tožbenega zahtevka, s katero tožnik zahteva vzpostavitev prejšnjega stanja, ostala nedoločena. Dajatveni zahtevek namreč ni določen glede lokacije, na kateri se zahteva vzpostavitev prejšnjega stanja.
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je negativni ugotovitveni zahtevek, da tožena stranka ni imela pravice tožeči stranki izstaviti navedenih računov in da nima pravice od tožeče stranke uveljavljati plačila navedenih računov, v celoti vsebovan v dajatvenem zahtevku - v kondemnatornem delu sklepa o izvršbi s katerim je sodišče dolžniku naložilo, da mora plačati upniku v sklepu o izvršbi navedeno terjatev in bi zato odločanje o tem ugotovitvenem zahtevku pomenilo ponovno sojenje o istem zahtevku. Pritožbeno stališče tožeče stranke, da v tem obravnavanem delu zahtevka v tem sporu in v zadevi VL 126823/2013 nista identična, je sicer pravilno, saj pomeni dajatvena tožba nekaj več kot ugotovitvena. Če ima ugotovitveni zahtevek za cilj ugotovitev pravice ali pravnega razmerja, ima dajatveni zahtevek za cilj ugotovitev pravice ali pravnega razmerja in obsodbo toženca na izpolnitev obveznosti. Vsebuje torej ugotovitveno in izpolnitveno povelje. Zato z vložitvijo dajatvene tožbe ugotovitveni interes odpade in negativna ugotovitvena tožba ni dopustna. Pritožba zato v tem delu ni utemeljena in jo je bilo kot takšno zavrniti (člen 353 ZPP).
Drugače pa velja glede nadaljnjega tožbenega zahtevka tožeče stranke na ugotovitev, da tožena stranka nima pravice izstavljati nobenih računov za storitve varovanja ali kakšnih drugih storitev, saj da tožena stranka kot upnica s tožečo stranko kot dolžnico ni v nobenem pravno poslovnem ali pravnem razmerju in da nima pravice od tožeče stranke uveljavljati plačila takšnih računov (drugi del zahtevka v prvem odstavku točke II. izreka in v drugem odstavku, kolikor se ta ne nanaša na zgoraj že navedene račune z dne 10. 12. 2012). V tem primeru pa je pritrditi tožeči stranki, da omenjena predhodna dajatvena tožba - v obravnavanem primeru kondemnatorni del sklepa o izvršbi, ne preprečuje naknadne vložitve ugotovitvene tožbe, saj gre pri zahtevku iz te ugotovitvene tožbe za ugotovitev (ne)obstoja celotnega pravnega razmerja in ne le pravnega razmerja zajetega z zgoraj navedenimi računi.
pridobitev služnostne pravice s priposestvovanjem - ukinitev služnosti - priposestvovalna doba - izvrševanje služnosti
Služnostna pot je bila priposestvovana, in ne obstajajo pogoji za njeno ukinitev.
Četudi je v obdobju, kot ga zatrjuje toženec, dejansko prišlo do določene večletne prekinitve služnosti, je bil proces "osvoboditve služnosti" prekinjen z vnovičnem izvrševanjem služnosti s strani kosca v letu 2014. Proces ukinitve služnosti namreč prekine vsaka ponovna izvršitev služnosti.
Pritožbeno sodišče se ne more opredeliti do pritožbenih navedb, ki niso konkretizirane, saj je namen pritožbe, da določno opozori na morebitne bistvene kršitve določb pravdnega postopka ali zmotno in nepopolno ugotovitve dejanskega stanja in zmotno uporabo materialnega prava v izpodbijani sodbi, tako da se lahko pritožbeno sodišče do pritožbenih očitkov opredeli in z njimi ali soglaša ali jih kot neutemeljene zavrne. Če konkretiziranosti ni, potem pritožba ne more pričakovati cilja, ki ga zasleduje vsaka pritožba - ugodnejše rešitve sporne zadeve za pritožnika.
Izrecnega dogovora med pravdnima strankama, da mora prvotožena stranka opozoriti tožečo stranko, da se zavarovalna pogodba izteka, ni bilo. Zavarovalni zastopniki takšne izrecne zakonske dolžnosti nimajo in bi prvotožena stranka imela obveznost le, če bi se tako izrecno zavezala tožeči stranki, vendar se ni.
Po določbi 217. člena ZZavar z naslovom Obveznosti zastopnika in odgovornost zavarovalnice dolžnost obveščanja ni predpisana, za razliko od ureditve po 222.členu ZZavar, kjer je to izrecno določeno.