CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00003537
ZZZDR člen 133. ZPP člen 216.
verzijski zahtevek - povrnitev izdatkov za preživljanje - izdatki zaradi preživljanja otroka - prosti preudarek - odločanje sodišča po prostem preudarku
Na podlagi verzijskega zahtevka po 133. členu ZZZDR je tožnik upravičen le do povračila izdatkov za preživljanje, pri čemer je treba izhajati iz istih okoliščin, ki so upoštevne pri določitvi preživnine. Povračilo izdatkov oziroma vrednosti vzgoje in varstva, ki jo je nudil otroku, dokler je veljal za njegovega očeta, tožniku na podlagi navedene določbe posebej ne gre.
Adekvatnost posledic škodnega dejanja je lahko relevantna le pri ugotavljanju vzročne zveze v razmerju do škodnega dogodka, ne pa tudi v razmerju do konkretno nastale škode. Odgovorna oseba mora oškodovanca sprejeti takega, kot je. Pri oškodovancu bi se z leti zagotovo pojavile določene zdravstvene težave zaradi bolezenskih sprememb na vratni hrbtenici; da bi zaradi teh ohromel, pa toženec ne zatrjuje in takšna možnost niti iz izvedenskega mnenja ne izhaja. Toženec zato odgovarja tudi za posledice oškodovančevih degenerativnih sprememb, ki jih je škodni dogodek izzval.
Iz izvedenskega mnenja je razvidno, katero dokumentacijo je izvedenec uporabil, zgolj pavšalne pritožbene trditve o možnosti spreminjanja podatkov v inšpektorjevih tabelah pa niso z ničemer izkazane, zato jih sodišče v pritožbenem postopku tudi ne more preveriti, zaradi česar obstajajo zgolj na špekulativni ravni.
Strokovnost in verodostojnost izvedenskega mnenja bo na podlagi drugega odstavka 355. člena ZKP sodišče prve stopnje ocenjevalo ob zaključku faze dokazovanja na glavni obravnavi.
Sklep, s katerim se zahteva za izločitev izvedenca zavrne in je bil izdan po vložitvi obtožbe, se lahko izpodbija samo v pritožbi zoper sodbo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00003193
KZ-1 člen 53, 89, 89/3, 205, 205/1, 205/1-3, 206, 206/1. ZKP člen 372, 372/1-4, 383, 383/1, 394.
pravna opredelitev kaznivega dejanja - rop - zakonski znaki kaznivega dejanja - resna grožnja z neposrednim napadom na življenje ali telo - velika tatvina - posebno predrzen način - preklic pogojnega odpusta - izrek enotne kazni
Kaznivo dejanje ropa po prvem odstavku 206. člena KZ-1 je sestavljeno kaznivo dejanje iz prisiljenja in tatvine, pri čemer je sila ali grožnja sredstvo za storitev tatvine. Sila ali grožnja z neposrednim napadom na življenje ali telo mora biti usmerjena proti posestniku stvari, zaradi odvzema le te. V obravnavanem primeru iz opisa izhajajo le večkrat ponovljene zahteve po izročitvi denarja, ki same zase ne predstavljajo prisiljenja niti grožnje oškodovanki z neposrednim napadom na življenje in telo. Trditev v opisu, da se je oškodovanka ustrašila, da bi jo lahko obtoženec napadel, tudi zato, ker je opazila, da ima v roki neznan predmet, z izpovedbo oškodovanke ni bila dokazana.
Iz opisa obtožencu očitanega ravnanja izhajajo zakonski znaki kaznivega dejanja velike tatvine po 3. točki prvega odstavka 205. člena KZ-1, ki pomeni posebno predrzen način storitve tatvine.
Do pravnomočnosti sklepa o prekinitvi sodišče prve stopnje ne ve, ali bo sploh dalo zahtevo za oceno ustavnosti na Ustavno sodišče kajti, če bi prišlo do razveljavitve sklepa o prekinitvi, bi po nepotrebnem pisalo zahtevo, kar bi bilo neekonomično. Ustavno sodišče pa od predlagatelja zahteva, da izkaže pravnomočnost sklepa o prekinitvi postopka, ker gre za procesno predpostavko za odločanje o ustavnosti, sicer zavrže zahtevo za oceno ustavnosti.Ko gre za vprašanje presoje ustavnosti, sodišče druge stopnje ne more vsiljevati svojih materialnopravnih videnj sodišču prve stopnje, ker bi s tem nedopustno posegla v avtoriteto in samostojnost prvostopnega sodišča.
odškodninska odgovornost odvetnika - mandatna pogodba z odvetnikom
Pri mandatni pogodbi gre za obligacijo prizadevanja. Ker odvetnik svoje delo opravlja kot poklic, mora ravnati z večjo skrbnostjo, po pravilih stroke in po običajih skrbnosti dobrega strokovnjaka. Ravnati mora po navodilih klienta in pri tem paziti na njegove interese. Ker gre za strokovnjaka, lahko odvetnik v vsakem primeru sam oceni in po najboljši vesti odloči, upoštevaje vse okoliščine, kako naj ravna. Za kršitev pogodbenega ravnanja torej gre, če odvetnik ne ravna v skladu s klientovimi interesi in poklicnimi standardi, ki se od njega pričakujejo.
Obstoj protipravnosti temelji na rešitvi predhodnega vprašanja, (1) ali bi bila odločitev prvostopenjskega sodišča v drugi zadevi drugačna, če bi druga toženka navedla vse, kar ji tožeča stranka očita, da ni navedla in (2) ali bi z vložitvijo pritožbe lahko izpodbila sodbo prvostopenjskega sodišča z dne 22. 3. 2011, torej ali je sodišče storilo zatrjevane kršitve, zaradi katerih ni bilo razsojeno v korist tožeče stranke iz tega postopka.
ZGD-1 člen 52, 52/1, 388, 388/2, 605, 605/3, 609, 614. ZPre-1 člen 68, 68/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZNP člen 19.
sodni preizkus denarne odpravnine - iztisnitev manjšinskih delničarjev - procesna legitimacija - poprevzemno obdobje - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih v sodbi
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je med udeleženci predmetnega postopka (19. člen ZNP) vrsta spornih dejstev, potrebnih za presojo procesne legitimacije predlagatelja in za presojo utemeljenosti predloga za sodni preizkus denarne odpravnine, ki jih prvostopenjsko sodišče v izpodbijanem sklepu ni ugotavljalo, pa so odločilna za presojo ali je izpodbijani sklep po podlagi utemeljen. Ker o tem izpodbijani sklep nima razlogov, ga pritožbeno sodišče ne more preizkusiti.
ZPP člen 133, 133/1, 142, 142/6, 316, 453a, 453a/1, 495.
vročanje pravni osebi - sodba na podlagi pripoznave - gospodarski spor majhne vrednosti - delavec
Vročitev pravni osebe se opravi tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu pravne osebe. Skladno s sodno prakso je delavec v smislu 133. člena ZPP lahko vsaka oseba, ki je po naročilu ali z vednostjo pravne osebe v pisarni ali poslovnem prostoru. Vročitev tako ne bi bila pravilna zgolj v primeru, če bi se dokazalo, da je pisanje prevzel naključni obiskovalec ali stranka pravne osebe oziroma nekdo, ki se je nahajal v poslovnih prostorih s povsem drugim namenom (npr. zunanji serviser računalnikov). Stališče, da bi bila vročitev pravilno opravljena le v primeru, če bi vročilnico podpisal njen zakoniti zastopnik, je napačno.
V sodbi na podlagi pripoznave sodišče ne navede ničesar o ugotavljanju dejanskega stanja in o materialnem pravu, saj se v taki sodbi s tem sploh ne ukvarja. Izhaja iz brezpogojnega priznanja tožene stranke, da je dolžna izpolniti tožbeni zahtevek tako, kot se glasi in ugotavlja le, ali gre za zahtevek, s katerimi stranke lahko razpolagajo.
Obvestilo o izbiri, s katerim so naročniki tožnika izbrali kot najugodnejšega ponudnika, predstavlja šele vabilo tožniku k sklenitvi pogodbe (pod objavljenimi pogoji), ne pa že sprejema ponudbe in sklenitve pogodbe.
Naročnik v razpisni dokumentaciji lahko izključi dolžnost sklenitve pogodbe (tudi že z izbranim najugodnejšim ponudnikom).
Odgovornost naročnika v fazi javnega naročanja je potrebno presojati po določbah poslovne odškodninske odgovornosti.
Pogodbeno odškodninsko odgovornost je mogoče izključiti.
sodne takse - doplačilo sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse - prepozen predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse
Ker je bil predlog za oprostitev plačila sodne takse vložen po izteku petnajstdnevnega roka za doplačilo sodne takse, je sodišče prve stopnje predlog kot prepozen pravilno zavrglo.
sklep o prodaji - osnovni seznam preizkušenih terjatev - presoja verjetnosti obstoja terjatve - preizkus terjatev in ločitvenih pravic - posebna razdelitvena masa - sklep o preizkusu terjatev - sklep o preizkusu terjatev v stečajnem postopku - pravnomočnost sklepa
Sodišče prve stopnje je izdalo sklep o prodaji - prvi v fazi, ko je sestavljen osnovni seznam preizkušenih terjatev, zoper katerega je ugovarjalo več upnikov, tudi pritožnik. Sodišče v fazi prodaje ne odloča o obstoju terjatve ali ločitvene pravice drugih (konkretno predhodnega ločitvenega upnika), niti iz zakona ne izhaja, da bi moralo sodišče v primeru, ko sklep o preizkusu terjatev še ni pravnomočen oziroma o prerekanih ločitvenih pravicah še ni pravnomočno odločeno, že v tej fazi postopka preizkusiti verjetnost obstoja terjatev in ločitvenih pravic.
Preizkus terjatev in ločitvenih pravic se bo opravil v nadaljnjem postopku in bo pomemben v poplačilni fazi, ne more pa to vplivati na pravilnost izpodbijanega sklepa.
nedovoljena pritožba - prenehanje funkcije direktorja - zavrženje pritožbe - zastopanje pravne osebe
Pred višjim sodišče lahko pravne osebe zastopa le njihov zakoniti zastopnik ali pooblaščenec, ki je odvetnik ali oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.
komisijska pogodba - nakupna komisija - razmerje med komisionarjem in tretjim - obveznost prevzemnika naročila in komisionarja proti tretjim - spori majhne vrednosti
Pravna dejanja komisionarja (v obravnavanem primeru sklenitev prodajne pogodbe s toženo stranko) učinkujejo neposredno za komisionarja. To pomeni, da je prav on subjekt pravic in obveznosti, ki izhajajo iz pogodbe, ki jo za račun komitenta sklene s tretjo osebo. Izpolnitev obveznosti iz pogodbe lahko tako zahteva le on sam. To pomeni, da lahko le on zahteva tudi pravilno izpolnitev, iz česar izhaja, da je le on tisti, ki lahko od prodajalca zahteva odpravo napak na prodani stvari.
Ker je oškodovanec s predloženimi listinami in svojo izpovedbo potrdil razloge, zaradi katerih ni mogel priti na glavno obravnavo, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je bil izostanek oškodovanca upravičen zaradi zdravstvenih razlogov. Zato ni mogoče šteti, da je zaradi njegovega izostanka nastopila posledica umika predloga za pregon. Pri obravnavanju prošnje za vrnitev v prejšnje stanje se ne presojajo strogo razlogi za izostanek oškodovanca z naroka za glavne obravnave, ampak predvsem ali oškodovanec izraža interes, da vztraja pri pregonu zoper obdolženca, kakor tudi ali je bil oškodovanec, kot udeleženec v postopku zadosti poučen o posledicah v smislu 14. člena ZKP.
vročanje sodnih pisanj - osebna vročitev - vročitev v izpostavljeni oziroma hišni predalčnik - fikcija vročitve - nastop fikcije vročitve - načelno pravno mnenje - roki - začetek teka roka za pritožbo - prepozna pritožba
Fikcija vročitve nastopi s pretekom zadnjega, to je 15. dne, odkar je bilo stranki puščeno obvestilo. Fikcija vročitve nastopi tudi na soboto, nedeljo, praznik, ki je dela prost dan, ali drug dela prost dan v RS, kar izhaja iz načelnega pravnega mnenja Občne seje Vrhovnega sodišča RS dne 14. 1. 2015. Pri izteku roka iz četrtega odstavka 142. člena ZPP se določba četrtega odstavka 111. člena ZPP ne upošteva.
aktivna legitimacija upravnika v zvezi s plačilom v rezervni sklad
Sodišče druge stopnje pri tem še dodaja, da je plačilo prispevka v rezervni sklad zakonsko določeno in se je etažni lastnik tudi ne more razbremeniti na način, da v obnovo skupnega dela stavbe vloži svoja sredstva, saj zakon takšnega načina prenehanja obveznosti ne omogoča (41. - 47. člen Stanovanjskega zakona - v nadaljevanju SZ-1). Vendar pa, kot je že pojasnilo Vrhovno sodišče RS v zgoraj navedeni zadevi, je tožeča stranka upravičena za izterjavo vplačil v rezervni sklad le, če zahteva njihovo plačilo na poseben račun, na katerem se ta sredstva vodijo, slednjega pa tožeča stranka niti ni zatrjevala
oblika krivde - izvor premoženja - kaznivo dejanje pranja denarja
Zaključek o krivdni obliki po petem odstavku 245. člena KZ-1 mora tako temeljiti na celoviti presoji o obdolženčevem zavedanju o izvoru premoženja, kakor tudi o njegovem odnosu in zavedanju glede zakritja sledljivosti izvora premoženja, pri čemer za prvi del zadostuje krivdna oblika malomarnosti, v drugem delu pa mora obdolženi ravnati naklepno.
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 372, 410, 413, 413/1.
obnova kazenskega postopka - zavrženje predloga za obnovo postopka - konkretizacija pritožbenih očitkov - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev kazenskega zakona - razlogi za obnovo kazenskega postopka
Ker je zahteva za obnovo postopka podana mimo zakonskih pogojev, jo je sodišče po prvem odstavku 413. člena ZKP pravilno zavrglo. Pri tem se je v obrazložitvi sklepa tudi opredelilo do pritožnikovih trditev, ki se nanašajo na postopanje državnega tožilca in na sojenje v razumnem roku ter razlogom prvostopnega sklepa pritožbeno sodišče, ki z njimi v celoti soglaša, nima ničesar za dodati.
klavzula o pravnomočnosti - razveljavitev klavzule o pravnomočnosti - kazenska evidenca - izbris iz kazenske evidence - preizkus po uradni dolžnosti
Zagovornik napačno sklepa, da je pravnomočnost sodbe mogoče deliti na njene posamezne dele izreka ter na osnovi tega posledično neutemeljeno graja pravilnost napadenega sklepa. Spregleda, da tudi v primeru, ko je pritožba vložena samo zaradi odločbe o premoženjskopravnem zahtevku, mora pritožbeno sodišče skladno z določbo prvega odstavka 383. člena ZKP po uradni dolžnosti preizkusiti, ali je podana katera od kršitev določb kazenskega postopka, navedena v 1. točki prvega odstavka 383. člena ZKP, ali pa je bil v škodo obdolženca prekršen kazenski zakon na način določen v členu 372 ZKP. Sodišče druge stopnje sodbe torej ne preizkusi samo v tistem delu, v katerem se sodba izpodbija s pritožbo, temveč opravi že obrazložen uradni preizkus in v primeru, če ugotovi, da je podana katera od kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, sodbo razveljavi po določbi prvega odstavka 392. člena ZKP.