KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00003193
KZ-1 člen 53, 89, 89/3, 205, 205/1, 205/1-3, 206, 206/1. ZKP člen 372, 372/1-4, 383, 383/1, 394.
pravna opredelitev kaznivega dejanja - rop - zakonski znaki kaznivega dejanja - resna grožnja z neposrednim napadom na življenje ali telo - velika tatvina - posebno predrzen način - preklic pogojnega odpusta - izrek enotne kazni
Kaznivo dejanje ropa po prvem odstavku 206. člena KZ-1 je sestavljeno kaznivo dejanje iz prisiljenja in tatvine, pri čemer je sila ali grožnja sredstvo za storitev tatvine. Sila ali grožnja z neposrednim napadom na življenje ali telo mora biti usmerjena proti posestniku stvari, zaradi odvzema le te. V obravnavanem primeru iz opisa izhajajo le večkrat ponovljene zahteve po izročitvi denarja, ki same zase ne predstavljajo prisiljenja niti grožnje oškodovanki z neposrednim napadom na življenje in telo. Trditev v opisu, da se je oškodovanka ustrašila, da bi jo lahko obtoženec napadel, tudi zato, ker je opazila, da ima v roki neznan predmet, z izpovedbo oškodovanke ni bila dokazana.
Iz opisa obtožencu očitanega ravnanja izhajajo zakonski znaki kaznivega dejanja velike tatvine po 3. točki prvega odstavka 205. člena KZ-1, ki pomeni posebno predrzen način storitve tatvine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00003537
ZZZDR člen 133. ZPP člen 216.
verzijski zahtevek - povrnitev izdatkov za preživljanje - izdatki zaradi preživljanja otroka - prosti preudarek - odločanje sodišča po prostem preudarku
Na podlagi verzijskega zahtevka po 133. členu ZZZDR je tožnik upravičen le do povračila izdatkov za preživljanje, pri čemer je treba izhajati iz istih okoliščin, ki so upoštevne pri določitvi preživnine. Povračilo izdatkov oziroma vrednosti vzgoje in varstva, ki jo je nudil otroku, dokler je veljal za njegovega očeta, tožniku na podlagi navedene določbe posebej ne gre.
Adekvatnost posledic škodnega dejanja je lahko relevantna le pri ugotavljanju vzročne zveze v razmerju do škodnega dogodka, ne pa tudi v razmerju do konkretno nastale škode. Odgovorna oseba mora oškodovanca sprejeti takega, kot je. Pri oškodovancu bi se z leti zagotovo pojavile določene zdravstvene težave zaradi bolezenskih sprememb na vratni hrbtenici; da bi zaradi teh ohromel, pa toženec ne zatrjuje in takšna možnost niti iz izvedenskega mnenja ne izhaja. Toženec zato odgovarja tudi za posledice oškodovančevih degenerativnih sprememb, ki jih je škodni dogodek izzval.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00004593
OZ člen 153, 153/1, 153/2, 153/3, 171, 179, 182.
objektivna odškodninska odgovornost - nevarna dejavnost - oprostitev odgovornosti - soprispevek oškodovanca - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - poškodba glave - poškodba rame - poškodba kolena - umetna koma - invalidnost - hud primer po fischerjevem sistemu razvrščanja telesnih poškodb - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - tuja pomoč - medsebojna pomoč zakoncev - mesečna renta
Narava in način izvajanja tekme v supermotu ustrezata pravnemu standardu nevarne dejavnosti.
Okoliščine, da si je tožnik sam izbral mesto na koncu izletne cone, da se je tožnik s tem, ko se je postavil na to mesto, moral zavedati velike možnosti nastanka škode (kot strokovnjak za supermoto dirke in dolgoletni funkcionar bi se moral zavedati, da je na ovinkih proge, na koncu izletne cone največja nevarnost, da voznik izgubi nadzor nad vozilom), da je tožnik kot predsednik žirije, ki je bil dolžan pregledati skladnost proge z licenco, na morebitne pomanjkljivosti moral sam opozoriti, potrjujejo pravilnost sodbe in njenega ovrednotenja tožnikovega soprispevka (30 %). Dokazni postopek ni pokazal, da bi si tožnik izbral mesto, na katerega bi bil prepovedan dostop (tudi njemu kot funkcionarju), temveč nasprotno, da si je tožnik prosto izbiral mesta, na katerih je želel opravljati svoje delo, z omejitvijo, da je dolžan poskrbeti za lastno varnost. Nezadostna skrb za lastno varnost je ustrezno ovrednotena v ocenjenem soprispevku tožnika.
ZIZ člen 270, 270/1, 272, 272/1. SPZ člen 70. ZNP člen 118, 128, 129, 130. ZZZDR člen 60.
tožba na ugotovitev obsega skupnega premoženja - civilna delitev skupnega premoženja v pravdi - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - obstoj verjetnosti terjatve - subjektivna nevarnost za uveljavitev terjatve - objektivna nevarnost - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - neznatna škoda za dolžnika
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialnopravne določbe o načelu realne subrogacije. Tožeča stranka je zatrjevala, da toženec, ne samo, da odsvaja skupno premoženje, ampak ga tudi zmanjšuje. Tako je prodal čoln za znesek 6.500,00 EUR, kupnine pa ni na njegovem tekočem računu. Torej je kupnino že zapravil. Tožeča stranka je kot dokaz predložila izpisek toženčevega tekočega bančnega računa. Sodišče prve stopnje se do navedenih trditev in dokazil tožeče stranke ni izreklo, kar bo moralo storiti v ponovljenem postopku.
pogodba o vodenju transakcijskega računa - odpoved pogodbe - pravno veljavna vročitev - trajno dolžniško razmerje - prenehanje razmerja - prejemna teorija - splošni pogoji poslovanja - pogodbeno pravo - dejanska in trditvena podlaga - seznanitev
V pogodbi trajanje pogodbenega razmerja ni bilo časovno omejeno, šlo je za t. i. trajno dolžniško razmerje.
Za presojo, ali je bila tožničina odpoved pogodbe tožencu vročena in je posledično pričela učinkovati, je potrebno uporabiti splošno določbo 333. člena OZ o odpovedi trajnega obligacijskega razmerja. Po navedenem členu mora biti odpoved nasprotni stranki vročena. Ker zakon ne določa formalnega postopka vročitve, je navedeni člen razumeti tako, da mora biti nasprotna stranka z odpovedjo dejansko seznanjena.
Ker fikcija vročitev ni bila vnaprej določena kot posledica kršitve obveznosti obveščanja, se tožeča stranka svoje dolžnosti, da toženca seznani z odpovedjo pogodbe, ne more razbremeniti s sklicevanjem, da mu je odpoved poskušala vročiti na njegov dotlej znani naslov.
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 372, 410, 413, 413/1.
obnova kazenskega postopka - zavrženje predloga za obnovo postopka - konkretizacija pritožbenih očitkov - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev kazenskega zakona - razlogi za obnovo kazenskega postopka
Ker je zahteva za obnovo postopka podana mimo zakonskih pogojev, jo je sodišče po prvem odstavku 413. člena ZKP pravilno zavrglo. Pri tem se je v obrazložitvi sklepa tudi opredelilo do pritožnikovih trditev, ki se nanašajo na postopanje državnega tožilca in na sojenje v razumnem roku ter razlogom prvostopnega sklepa pritožbeno sodišče, ki z njimi v celoti soglaša, nima ničesar za dodati.
sodne takse - doplačilo sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse - prepozen predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse
Ker je bil predlog za oprostitev plačila sodne takse vložen po izteku petnajstdnevnega roka za doplačilo sodne takse, je sodišče prve stopnje predlog kot prepozen pravilno zavrglo.
Standard obrazložene sodne odločbe ne pomeni, da se v odločbi zapiše popolnoma tista vsebina, ki jo stranka navaja, in tudi ne, da sodišče odgovori na prav vsako strankino navedbo, pač pa, da sodišče ustrezno prepozna ključna pravna in dejanska vprašanja obravnavane zadeve oziroma odločilna dejstva, ki so pomembna za odločitev, in se do njih v sodni odločbi argumentirano opredeli.
Prav vse, kar pritožnik uveljavlja kot odklonitveni razlog (onemogočanje pravice do izjave, neopredelitev do dokazov, ki so po pritožnikovem mnenju relevantni, upoštevanje prepoznih navedb in dokazov upnice N. d.d., zgrešenost zaključkov v sklepu o zavrnitvi poenostavljene prisilne poravnave, upoštevanje navedb, ki v postopku na prvi stopnji niso bile zatrjevane), so kvečjemu kršitve določb postopka, ne morejo pa biti razlog za sodnikovo izločitev. Nobena od pritožbenih navedb namreč ne utemeljuje zaključka, da so podane take okoliščine, ki bi pri razumnem človeku lahko vzbudile upravičen dvom v nepristranskost sodnika, še manj, da sodnik namerno krši določbe postopka in favorizira enega izmed upnikov, kot to zgrešeno meni pritožnik.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00004201
ZFPPIPP člen 56, 57, 57/3, 58, 60, 60/2, 60/2-1, 62, 63/3, 68, 68/3, 69, 69/2, 69/2-3, 72, 121, 121/2, 121/3, 126, 126/1, 127, 206, 206/4, 206/5. ZPP člen 190, 343. OZ člen 427, 432, 434.
prisilna poravnava - sklep o preizkusu terjatev - vsebina prijave terjatve - upniški odbor - sprememba upnika - pravica do pritožbe - glasovalne pravice - verjetno izkazana terjatev - prevzem obveznosti - prevzem dolga - pristop k dolgu - prevzem izpolnitve - ugovor o prerekanju terjatve - določenost zahtevka
Upnik je sicer v vlogi navedel, da je šele zdaj izvedel za nova dejstva v zvezi s terjatvijo G. d.d. Take navedbe sicer v civilnih postopkih lahko utemeljujejo predlog za vrnitev v prejšnje stanje ali pa obnovo postopka. Vendar pa v postopku zaradi insolventnosti taka pravna sredstva niso dopustna. Kdor je zamudil rok, v katerem bi moral vložiti ugovor ali drugo vlogo (to velja tudi za pritožbo), jih po poteku roka ne more več dati.
Postopki zaradi insolventnosti so po svoji naravi nepravdni postopki, ki učinkujejo na širok krog oseb, ki lahko celo niso stranke postopka, zoper odločitve v postopku zaradi insolventnosti pa se smejo pritožiti vsi upniki, razen ko zakon to izključuje. Pritožbe glede odločitve sodišča o verjetnosti obstoja prerekanih terjatev, navedene sicer v končnem seznamu preizkušenih terjatev, pa niso izključene. Pri tem take odločitve vplivajo na položaj vseh udeleženih upnikov.
Zakon ločitvenim upnikom pravice vložiti pritožbo zoper sklep o preizkusu terjatev ne odreka.
V skladu z zakonskimi določili je pri preizkusu verjetnosti terjatve pomembno le navajanje dejstev v sami prijavi, dopolnjevanje po poteku roka za prijavo terjatev pa na odločitev ne sme vplivati; sploh pa ne pojasnjevanje terjatve upniškemu odboru, ki nima nobene pristojnosti v zvezi s preizkusom terjatev.
V postopku zaradi insolventnosti ne zadostuje, da bi bil zahtevek le določljiv, temveč mora biti določen, naveden mora biti točen znesek, ki predstavlja upnikovo terjatev.
Neutemeljeni so očitki v odgovorih na pritožbo, da gre pri zamenjavi upnika N. d.d. s pritožnikom za subjektivno spremembo. Za to razmerje se ne uporabljajo določila 190. člena ZPP, saj ZFPPIPP sam ureja situacijo, ko pride do spremembe upnika med postopkom, in sicer v tretjem odstavku 57. člena. Pomembno je le, da prvotni ali novi upnik o prenosu terjatve obvestita upravitelja in mu dokažeta prenos terjatve, za kar pa ni potrebno soglasje drugih upnikov.
aktivna legitimacija upravnika v zvezi s plačilom v rezervni sklad
Sodišče druge stopnje pri tem še dodaja, da je plačilo prispevka v rezervni sklad zakonsko določeno in se je etažni lastnik tudi ne more razbremeniti na način, da v obnovo skupnega dela stavbe vloži svoja sredstva, saj zakon takšnega načina prenehanja obveznosti ne omogoča (41. - 47. člen Stanovanjskega zakona - v nadaljevanju SZ-1). Vendar pa, kot je že pojasnilo Vrhovno sodišče RS v zgoraj navedeni zadevi, je tožeča stranka upravičena za izterjavo vplačil v rezervni sklad le, če zahteva njihovo plačilo na poseben račun, na katerem se ta sredstva vodijo, slednjega pa tožeča stranka niti ni zatrjevala
ZPP člen 133, 133/1, 142, 142/6, 316, 453a, 453a/1, 495.
vročanje pravni osebi - sodba na podlagi pripoznave - gospodarski spor majhne vrednosti - delavec
Vročitev pravni osebe se opravi tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu pravne osebe. Skladno s sodno prakso je delavec v smislu 133. člena ZPP lahko vsaka oseba, ki je po naročilu ali z vednostjo pravne osebe v pisarni ali poslovnem prostoru. Vročitev tako ne bi bila pravilna zgolj v primeru, če bi se dokazalo, da je pisanje prevzel naključni obiskovalec ali stranka pravne osebe oziroma nekdo, ki se je nahajal v poslovnih prostorih s povsem drugim namenom (npr. zunanji serviser računalnikov). Stališče, da bi bila vročitev pravilno opravljena le v primeru, če bi vročilnico podpisal njen zakoniti zastopnik, je napačno.
V sodbi na podlagi pripoznave sodišče ne navede ničesar o ugotavljanju dejanskega stanja in o materialnem pravu, saj se v taki sodbi s tem sploh ne ukvarja. Izhaja iz brezpogojnega priznanja tožene stranke, da je dolžna izpolniti tožbeni zahtevek tako, kot se glasi in ugotavlja le, ali gre za zahtevek, s katerimi stranke lahko razpolagajo.
vročanje sodnih pisanj - osebna vročitev - vročitev v izpostavljeni oziroma hišni predalčnik - fikcija vročitve - nastop fikcije vročitve - načelno pravno mnenje - roki - začetek teka roka za pritožbo - prepozna pritožba
Fikcija vročitve nastopi s pretekom zadnjega, to je 15. dne, odkar je bilo stranki puščeno obvestilo. Fikcija vročitve nastopi tudi na soboto, nedeljo, praznik, ki je dela prost dan, ali drug dela prost dan v RS, kar izhaja iz načelnega pravnega mnenja Občne seje Vrhovnega sodišča RS dne 14. 1. 2015. Pri izteku roka iz četrtega odstavka 142. člena ZPP se določba četrtega odstavka 111. člena ZPP ne upošteva.
spor majhne vrednosti - sodba v postopku v sporih majhne vrednosti - sodba s skrajšano obrazložitvijo - pravni pouk sodbe s polno obrazložitvijo - gola pritožba - napoved pritožbe zoper sodbo
Sodišče prve stopnje ima možnost, da po izvedenem postopku izda sodbo s skrajšano obrazložitvijo. To pomeni, da v obrazložitvi sodbe navede samo tožbene zahtevke in dejstva, na katera stranke opirajo svoje zahtevke, pravni pouk o pravici do pritožbe ter navedbo, da bo sodba z obrazložitvijo po četrtem odstavku 324. člena ZPP izdana, če bo stranka pritožbo napovedala (prvi odstavek 496. člena ZPP). V predmetnem postopku sodišče prve stopnje te možnosti ni izkoristilo in sodbe s skrajšano obrazložitvijo ni izdalo. Takoj po koncu postopka je izdalo sodbo s polno obrazložitvijo, torej z obrazložitvijo po četrtem odstavku 324. člena ZPP. Ob tem je v pravnem pouku sodbe jasno navedlo, da je treba pritožbo (in ne napoved pritožbe) vložiti v 8 dneh od prejema sodbe, pojasnilo procesne zahteve za njeno vložitev (oblikovne zahteve, zastopanje, plačilo sodne takse) ter navedlo pritožbene razloge, zaradi katerih se lahko izpodbija sodba v sporu majhne vrednosti.
Tožena stranka je kljub navedenemu v pritožbenem roku vložila vlogo, naslovljeno "Napoved pritožbe". Ker je prejela sodbo z obrazložitvijo po četrtem odstavku 324. člena ZPP in bila v njej napotena na vložitev pritožbe (ne napovedi pritožbe), je višje sodišče (enako kot prvostopenjsko) njeno vlogo štelo kot pritožbo in jo kot takšno tudi obravnavalo.
Obvestilo o izbiri, s katerim so naročniki tožnika izbrali kot najugodnejšega ponudnika, predstavlja šele vabilo tožniku k sklenitvi pogodbe (pod objavljenimi pogoji), ne pa že sprejema ponudbe in sklenitve pogodbe.
Naročnik v razpisni dokumentaciji lahko izključi dolžnost sklenitve pogodbe (tudi že z izbranim najugodnejšim ponudnikom).
Odgovornost naročnika v fazi javnega naročanja je potrebno presojati po določbah poslovne odškodninske odgovornosti.
Pogodbeno odškodninsko odgovornost je mogoče izključiti.
gospodarski spor majhne vrednosti - pomen zadeve za stranko - nedopustne pritožbene novote - nedopustno izpodbijanje dejanskega stanja v pritožbenem postopku
Obravnavani zahtevek se nanaša na denarno terjatev v višini 292,98 EUR. Nedvomno gre za spor majhne vrednosti. Zatrjevano dejstvo, da naj bi imela zadeva velik pomen, ker mora več lastnikov tožeči stranki neupravičeno zaračunane postavke plačevati vsak mesec, tega ne more spremeniti.
ZDR-1 člen 37, 85, 85/2, 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 174, 192.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - zakonski znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja - učitelj
Pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je tožnik s svojima ravnanjema dne 9. 5. 2013 in 20. 6. 2013 naklepoma (ali vsaj iz hude malomarnosti) huje kršil svoje pogodbene oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja (druga alineja prvega odstavka 110. člena ZDR-1), s tem da je kršil določbo 37. člena ZDR-1. Po 37. členu ZDR-1 se je delavec dolžan vzdržati vseh ravnanj, ki glede na naravo dela, ki ga opravlja pri delodajalcu, materialno ali moralno škoduje ali bi lahko škodoval poslovnim interesom delodajalca. Pravilno je ugotovilo tudi, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov strank ni bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja tožnika pri toženi stranki niti do izteka odpovednega roka (prvi odstavek 109. člena ZDR-1).
Na tožniku kot odrasli osebi in še posebej kot pedagoškemu delavcu, ki se ukvarja s poučevanjem osnovnošolcev, je bilo, da prepreči takšne telesne stike z mladoletno deklico, kot je do njih po ugotovitvi sodišča prve stopnje prišlo tako 9. 5. 2013 kot tudi 20. 6. 2013 (tudi v primeru, če bi si to deklica želela). Prav gotovo je ena od nalog učitelja tudi pomagati učencem, ko se znajdejo v različnih stiskah oziroma težavah (tudi psihičnih), vendar pa mora pri tem spoštovati nedotakljivost otrok, njihovo integriteto (spolno in drugo) ter ukrepati v skladu z ustaljenimi pravili (svetovalna služba, mreženje, poziv staršem, CSD, ...), o čemer je izpovedoval tudi zakoniti zastopnik tožene stranke, ne pa sam poskušati pomagati otroku na način, kot je to storil tožnik.
ločitvena pravica - postopek osebnega stečaja - zastavna pravica - začetek stečajnega postopka - obstoj premoženja - denarno dobroimetje na računu - nastanek zastavne pravice - premoženje, pridobljeno med stečajnim postopkom - premoženje, ki je predmet ločitvene pravice - posebna pravila o stečajni masi
Zastavna pravica lahko nastane samo na terjatvi (premoženju), ki obstaja ob nastanku zastavne pravice.
Ob začetku stečajnega postopka obstaja zastavna (ločitvena) pravica na denarnem znesku, ki je enak denarnemu dobroimetju ob koncu zadnjega dne pred začetkom stečajnega postopka. To pomeni, da je predmet ločitvene pravice (in s tem posebne stečajne mase, namenjene poplačilu ločitvenega upnika v izvršilnem postopku) samo dobroimetje do zneska po stanju ob koncu zadnjega dne pred začetkom stečajnega postopka. Morebitni prilivi v dobro dolžnikovega računa, ki prispejo na dan začetka stečajnega postopka ali pozneje, spadajo v splošno stečajno maso, namenjeno poplačilu nezavarovanih terjatev.