CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00003294
SZ-1 člen 28, 31, 31/1. OZ člen 190, 199, 275. SPZ člen 68, 115. ZPP člen 180, 285.
upravnik - pogodba o upravljanju - veljavnost pogodbe o upravljanju - ključ delitve - trditvena podlaga - sklicevanje na listine - stroški upravljanja - stroški obratovanja - verzija - poslovodstvo brez naročila
Čim je tožena stranka ugovarjala izračunu posameznih postavk stroškov in posledično poziv sodišča v okviru materialno procesnega vodstva v tej smeri ni bil potreben, bi tožeča stranka morala navesti znesek, ki ga je plačala dobavitelju za dobavo oziroma storitev, ključ delitve (del celote) in znesek, ki je odpadel na toženo stranko za vsako postavko vtoževanega računa. Tožeča stranka bi torej morala v svoji trditveni podlagi metodo izračuna posameznega stroška aplicirati na konkretno vtoževane stroške in se ne zgolj sklicevati na obširno listinsko dokumentacijo v obliki razdelilnikov. Šele v takem primeru bi sodišče lahko opravilo preizkus pravilnosti obračuna med strankama spornih stroškov.
Sodišče prve stopnje v konkretnem primeru zahteve ni zavrnilo iz razloga, ker tožena stranka ni bila neupravičeno obogatena, temveč iz razloga, ker zatrjevane obogatitve zaradi pomanjkljive trditvene podlage po višini ni moglo preveriti.
motenjska tožba - motenje posesti - motilno ravnanje - ugotovitveni zahtevek v sporih zaradi motenja posesti - pravni interes
Neutemeljene so pritožbene navedbe toženke, da bi moralo sodišče prve stopnje ugotovitveni tožbeni zahtevek zavreči. Res je, da novejša sodna praksa in teorija zavračata ugotovitvene dele tožb v postopkih motenja posesti kot nepotrebne. Vendar je sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko je ugodilo tudi ugotovitvenemu tožbenemu zahtevku, saj bi drugače druga točka tožbenega zahtevka, s katero tožnik zahteva vzpostavitev prejšnjega stanja, ostala nedoločena. Dajatveni zahtevek namreč ni določen glede lokacije, na kateri se zahteva vzpostavitev prejšnjega stanja.
odškodninska odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila
Ob po sodišču prve stopnje pravilno ugotovljenem dejanskem stanju, to je o načinu vožnje obeh udeležencev in okoliščinah, v katerih je prišlo do prometne nezgode, ki temeljijo zlasti na strokovnih zaključkih izvedenca v izvedenskem mnenju, je tako materialno pravni zaključek sodišča prve stopnje o izključni odgovornosti zavarovanca tožene stranke za tožniku v obravnavanem škodnem dogodku nastalo premoženjsko škodo po prvem odstavku 154. člena OZ pravilna.
SPZ člen 9, 44, 213, 213/1, 219, 219/1, 223. ZZK-1 člen 3, 19.
določen izrek - pridobitev stvarne služnosti s priposestovanjem - izvrševanje stvarne služnosti - identifikacijski znak nepremičnine v izreku sodbe - natančen opis prostorskih mej izvrševanja stvarne služnosti - potek služnosti - način in obseg dejanskega izvrševanja služnosti - omejitev priposestvovanja - dobra vera - prenehanje služnosti - namen uporabe služnostne poti
Označba nepremičnin s prejšnjimi ID znaki ne vzbuja nikakršnega dvoma v njihovo identiteto, saj sta številka katastrske občine in številka parcele ostali isti. Izrek je zato razumljiv in določen, če bo pri zemljiškoknjižni izvedbi sodbe prišlo do zapletov, pa bo lahko sodišče prve stopnje zapis ID znakov kadarkoli uskladilo s popravnim sklepom.
Z ugotovljenega načina uporabe poti s strani tožnice in njenega pravnega prednika je razvidno, da njuna uporaba ni bila omejena na posamezne občasne in naključne prehode in prevoze. Pot sta uporabljala redno, zaznavno, ponavljajoče se, ob relativno točno določenem času in za točno določen namen; res pa je, da sta bila pogostost in obseg uporabe pogojena s potrebami gospodujoče nepremičnine, ki je travnik. Takšna uporaba po vsebini ustreza stvarni služnosti.
ZZZDR člen 1, 78, 123, 123/2, 129, 129a, 131c. ZPP člen 8, 107, 107/1, 188, 188/2, 189, 189/3, 408, 408/1, 408/2, 417, 417/1. ZIZ člen 55, 55/2, 55/2-8.
tožba za razvezo zakonske zveze - nasprotna tožba - litispendenca - identiteta zahtevkov - določitev preživnine za otroka - aktivna legitimacija za preživninsko tožbo - zastopanje otroka - polnoletnost otroka - polnoletnost nastopila med postopkom - preživninske zmožnosti staršev - preživninske potrebe otroka - porazdelitev preživninskega bremena - nemožnost uporabe skupnega premoženja - stanovanje - uporabnina
S polnoletnostjo sina toženka ni (več) aktivno legitimirana, da zahteva od tožnika plačilo preživnine za sina. Okoliščina, da sin ni odgovoril na poziv sodišča, ali vstopa v pravdo, zanj nima nobenih pravnih posledic, ker je s polnoletnostjo pridobil vsa procesna upravičenja, kar pomeni, da le on lahko tožbo umakne, ali pa vztraja pri tožbenem zahtevku, ki ga lahko tudi spremeni.
Premoženjski spor med staršema glede (uporabe) skupnega premoženja je relevantna okoliščina le glede ugotavljanja materialnih zmožnosti (posameznega) starša, ni pa pravna podlaga za izključitev preživninske obveznosti starša, ki zatrjuje, da skupnega premoženja ne more uporabljati.
Pravila 27. poglavja ZPP, ki se uporabljajo v sporih med starši in otroki, ne izključujejo litispendence kot procesnega instituta.
Ker je tožnik v tožbenem zahtevku predlagal, da se mu določi preživninska obveznost od pravnomočnosti sodbe, je pravica toženke terjati preživnino za otroka pred izdajo sodbe sodišča prve stopnje vezana na datum vložitve nasprotne tožbe.
116. člen ZPlaSS določa uporabnikovo obveznost, da brez odlašanja obvesti ponudnika plačilnih storitev ali osebo, ki jo ponudnik plačilnih storitev navede, o izgubi, kraji ali zlorabi plačilnega instrumenta. V kolikor tega ne stori, je dolžan v skladu z drugim odstavkom 120. člena ZPlaSS2 tisti uporabnik, ki je pri tem ravnal naklepno ali iz hude malomarnosti, sam kriti ves znesek neodobrene plačilne transakcije.
pogodba o vodenju transakcijskega računa - odpoved pogodbe - pravno veljavna vročitev - trajno dolžniško razmerje - prenehanje razmerja - prejemna teorija - splošni pogoji poslovanja - pogodbeno pravo - dejanska in trditvena podlaga - seznanitev
V pogodbi trajanje pogodbenega razmerja ni bilo časovno omejeno, šlo je za t. i. trajno dolžniško razmerje.
Za presojo, ali je bila tožničina odpoved pogodbe tožencu vročena in je posledično pričela učinkovati, je potrebno uporabiti splošno določbo 333. člena OZ o odpovedi trajnega obligacijskega razmerja. Po navedenem členu mora biti odpoved nasprotni stranki vročena. Ker zakon ne določa formalnega postopka vročitve, je navedeni člen razumeti tako, da mora biti nasprotna stranka z odpovedjo dejansko seznanjena.
Ker fikcija vročitev ni bila vnaprej določena kot posledica kršitve obveznosti obveščanja, se tožeča stranka svoje dolžnosti, da toženca seznani z odpovedjo pogodbe, ne more razbremeniti s sklicevanjem, da mu je odpoved poskušala vročiti na njegov dotlej znani naslov.
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 372, 410, 413, 413/1.
obnova kazenskega postopka - zavrženje predloga za obnovo postopka - konkretizacija pritožbenih očitkov - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev kazenskega zakona - razlogi za obnovo kazenskega postopka
Ker je zahteva za obnovo postopka podana mimo zakonskih pogojev, jo je sodišče po prvem odstavku 413. člena ZKP pravilno zavrglo. Pri tem se je v obrazložitvi sklepa tudi opredelilo do pritožnikovih trditev, ki se nanašajo na postopanje državnega tožilca in na sojenje v razumnem roku ter razlogom prvostopnega sklepa pritožbeno sodišče, ki z njimi v celoti soglaša, nima ničesar za dodati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŠTVA - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSK00003915
URS člen 42.. ZPP člen 286, 291, 339, 339/2, 339/2-8.. OZ-UPB1 člen 179.
svoboda združevanja - društvo - akt društva - disciplinski ukrepi - nepremoženjska škoda - nepremoženjska škoda zaradi okrnitev osebnostne pravice - zaključek glavne obravnave - obravnavanje dokazov po koncu glavne obravnave - navajanje dejstev in dokazov - pravica do obravnavanja pred sodiščem - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo
Tožena stranka je kot društvo v Pravilih opredelila tudi sestavo in načine izvolitve disciplinske komisije, ki vodi postopke in izreka disciplinske ukrepe, vendar pa to delo opravlja v skladu z disciplinskim pravilnikom. Izreče lahko opomin, javni opomin in izključitev. Disciplinskega pravilnika ni sprejela. To pomeni, da ni bilo vnaprej določenih pravil, oziroma niso bile vnaprej primeroma opredeljene kršitve, ki bi vodile k sprejetju enega od ukrepov, bodisi blažjega bodisi težjega (izključitev je najtežji od treh prej omenjenih ukrepov).
klavzula o pravnomočnosti - razveljavitev klavzule o pravnomočnosti - kazenska evidenca - izbris iz kazenske evidence - preizkus po uradni dolžnosti
Zagovornik napačno sklepa, da je pravnomočnost sodbe mogoče deliti na njene posamezne dele izreka ter na osnovi tega posledično neutemeljeno graja pravilnost napadenega sklepa. Spregleda, da tudi v primeru, ko je pritožba vložena samo zaradi odločbe o premoženjskopravnem zahtevku, mora pritožbeno sodišče skladno z določbo prvega odstavka 383. člena ZKP po uradni dolžnosti preizkusiti, ali je podana katera od kršitev določb kazenskega postopka, navedena v 1. točki prvega odstavka 383. člena ZKP, ali pa je bil v škodo obdolženca prekršen kazenski zakon na način določen v členu 372 ZKP. Sodišče druge stopnje sodbe torej ne preizkusi samo v tistem delu, v katerem se sodba izpodbija s pritožbo, temveč opravi že obrazložen uradni preizkus in v primeru, če ugotovi, da je podana katera od kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, sodbo razveljavi po določbi prvega odstavka 392. člena ZKP.
Obvestilo o izbiri, s katerim so naročniki tožnika izbrali kot najugodnejšega ponudnika, predstavlja šele vabilo tožniku k sklenitvi pogodbe (pod objavljenimi pogoji), ne pa že sprejema ponudbe in sklenitve pogodbe.
Naročnik v razpisni dokumentaciji lahko izključi dolžnost sklenitve pogodbe (tudi že z izbranim najugodnejšim ponudnikom).
Odgovornost naročnika v fazi javnega naročanja je potrebno presojati po določbah poslovne odškodninske odgovornosti.
Pogodbeno odškodninsko odgovornost je mogoče izključiti.
Ne drži mnenje tožeče stranke, da zaradi načela enkratnega plačila takse iz prvega odstavka 18. člena ZST-1 ni dolžna plačati takse za pritožbo zoper novo sodbo sodišča prve stopnje. Po določbi prvega odstavka 18. člena ZST-1 se za postopek na posamezni stopnji, vključno z odločbo, ki jo v tem postopku izda sodišče, plača enkratna taksa, razen če ta zakon ne določa drugače. Določba velja od uveljavitve ZST-1 (Ur. l. RS, št. 37/2008), 1. 10. 2008 in pomeni, da se za postopek na posamezni stopnji plača enotna taksa. Po tar. št. 1.1.1 nove taksne tarife predstavlja dejstvo, zaradi katerega se v pravdnem postopku odmeri taksa, postopek pred sodiščem prve stopnje, pred tem pa se je po tar. št. 1 plačevala sodna taksa za tožbo in posebej po tar. št. 2 sodna taksa za sodbo (ali sklep) ter po tar. št. 4 za sodno poravnavo. Za postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari in za odločbo sodišča druge stopnje se plača enotna taksa po tar. št. 1.1.2.
Za vsak postopek na posamezni stopnji obstaja taksna obveznost, s tem da četrti odstavek 18. člena ZST-1 za novi postopek na prvi stopnji določa vštevanje že plačane takse. Če višje sodišče razveljavi odločbo nižjega sodišča, se taksa, plačana za prejšnji postopek na nižji stopnji, všteje v takso za novi postopek na nižji stopnji. Vštevanje plačane takse v novo taksno obveznost predpostavlja obstoj slednje. Za novi postopek na višji stopnji zakon takšnega vštevanja taks ne določa, zato je za vsak postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje treba plačati polno takso.
ločitvena pravica - postopek osebnega stečaja - zastavna pravica - začetek stečajnega postopka - obstoj premoženja - denarno dobroimetje na računu - nastanek zastavne pravice - premoženje, pridobljeno med stečajnim postopkom - premoženje, ki je predmet ločitvene pravice - posebna pravila o stečajni masi
Zastavna pravica lahko nastane samo na terjatvi (premoženju), ki obstaja ob nastanku zastavne pravice.
Ob začetku stečajnega postopka obstaja zastavna (ločitvena) pravica na denarnem znesku, ki je enak denarnemu dobroimetju ob koncu zadnjega dne pred začetkom stečajnega postopka. To pomeni, da je predmet ločitvene pravice (in s tem posebne stečajne mase, namenjene poplačilu ločitvenega upnika v izvršilnem postopku) samo dobroimetje do zneska po stanju ob koncu zadnjega dne pred začetkom stečajnega postopka. Morebitni prilivi v dobro dolžnikovega računa, ki prispejo na dan začetka stečajnega postopka ali pozneje, spadajo v splošno stečajno maso, namenjeno poplačilu nezavarovanih terjatev.
ZFPPIPP člen 384, 384/2, 384/2-1, 386, 386/1, 386/1-2, 386/2, 403, 403/1, 403/1-2. ZPP člen 7, 7/1.
odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - odpoved premoženjski pravici - brezplačno opravljanje dela - trditveno breme - splošno znana in sodno znana dejstva
Pritožnik zmotno navaja, da naj bi se podatki AJPES-a po praksi Vrhovnega sodišča šteli za splošno znana dejstva. Ti podatki niso splošno znana dejstva, so le po sodišču znana dejstva, vendar pa to ne spremeni dejstva, da mora stranka tako splošno znana dejstva kot sodišču znana dejstva najprej zatrjevati.
Brezplačno opravljanje funkcije direktorja v kapitalski družbi predstavlja odpoved premoženjski pravici, to je pravici do plačila za opravljeno delo. Dolžnik bi z začetkom postopka osebnega stečaja sodišče moral obvestiti, da brezplačno opravlja funkcijo direktorja in za nadaljnje brezplačno opravljanje le-te pridobiti soglasje sodišča.
ODŠKODNINSKO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - USTAVNO PRAVO
VSL00003482
URS člen 26. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. ZGO-1 člen 56, 62, 62/1, 62/2, 66, 66/, 66/1-6, 74b. ZUP člen 43.
odškodninska odgovornost države za delovanje njenih organov - protipravno ravnanje državnega organa - odpravljiva napaka - (ne)zavestno nezakonito ravnanje - protispisnost - izdaja gradbenega dovoljenja - obnova upravnega postopka - obnova upravnega postopka stranski udeleženec - predhoden preizkus formalnih pogojev za obnovo postopka
Pravilnost odločitve v tej zadevi ni odvisna od dejstva, da sta bili obe odločbi MOP pravnomočno odpravljeni, saj vsako upravno odločanje, ki povzroči škodo, še ni samo po sebi protipravno. Protipravnost nastopi, ko nosilec oblasti prekorači svoj okvir zakonitega delovanja v taki meri, da tega ni mogoče opravičiti oziroma utemeljiti z značilnostmi samega upravnega ali pravnega sistema. Tožeča stranka ni dokazala, da je šlo v tem upravnem postopku pri odločanju za zavestno (naklepno) protipravno ravnanje upravnega organa.
Upravno sodišče v nobenem delu ugotovljenega odločilnega dejanskega, materialnopravnega ali procesnega stanja ni ugotovilo kvalificiranih oblik napačnosti odločb MOP. Zaradi bistvene kršitve določb postopka je odločbi MOP razveljavilo zato, ker S. Z. nista bili vročeni pritožbi tožeče stranke zoper sklepa MOP z dne 8. in 9. 8. 2011. Napake v postopku, ki so odpravljive s pravnimi sredstvi, same zase ne morejo več pomeniti protipravnega ravnanja.
Za vstop stranskega udeleženca v redni postopek izdaje gradbenega dovoljenja mora vsaka oseba z gotovostjo izkazati pravni interes. Zaradi odločbe US, s katero so bili razveljavljeni prvi in drugi odstavek 62. člena ter 74.b člen ZGO-1, pa je upravni organ zavezoval tudi drugi del izreka te ustavne odločbe, in sicer, da osebe, ki so izpolnjevale po tem izreku določene pogoje, lahko vložijo predlog za obnovo postopka. Za predhoden preizkus formalnih pogojev pa je pri obnovi postopka treba zgolj verjetno izkazati okoliščine, na katere se opira predlog in okoliščine, da je bil ta podan v zakonskem roku.
Tožeča stranka uveljavlja še, da so v izpodbijani sodbi zaključki glede obstoja protipravnosti protispisni. Pri tem ne napada napačnega povzemanja vsebine odločbe upravnega sodišča, temveč interpretacijo sodišča prve stopnje o njuni vsebini, ker da je sklep o tem, da ni kvalificiranih oblik protipravnosti, v nasprotju z odločbami upravnega sodišča. Tožeča stranka torej uveljavlja napačno ugotovljeno dejansko stanje, višje sodišče pa ugotavlja, da te pritožbene trditve niso relevantne, saj se dejstvo kvalificiranih oblik napačnosti odločb MOP ugotavlja v tem odškodninskem postopku.
ZPP člen 133, 133/1, 142, 142/6, 316, 453a, 453a/1, 495.
vročanje pravni osebi - sodba na podlagi pripoznave - gospodarski spor majhne vrednosti - delavec
Vročitev pravni osebe se opravi tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu pravne osebe. Skladno s sodno prakso je delavec v smislu 133. člena ZPP lahko vsaka oseba, ki je po naročilu ali z vednostjo pravne osebe v pisarni ali poslovnem prostoru. Vročitev tako ne bi bila pravilna zgolj v primeru, če bi se dokazalo, da je pisanje prevzel naključni obiskovalec ali stranka pravne osebe oziroma nekdo, ki se je nahajal v poslovnih prostorih s povsem drugim namenom (npr. zunanji serviser računalnikov). Stališče, da bi bila vročitev pravilno opravljena le v primeru, če bi vročilnico podpisal njen zakoniti zastopnik, je napačno.
V sodbi na podlagi pripoznave sodišče ne navede ničesar o ugotavljanju dejanskega stanja in o materialnem pravu, saj se v taki sodbi s tem sploh ne ukvarja. Izhaja iz brezpogojnega priznanja tožene stranke, da je dolžna izpolniti tožbeni zahtevek tako, kot se glasi in ugotavlja le, ali gre za zahtevek, s katerimi stranke lahko razpolagajo.
JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00003565
OZ člen 631.
neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika - neposredna plačila podizvajalcem - direktna tožba - sklepčnost - koneksnost terjatev - zavarovanje terjatve - bančna garancija - odškodninska odgovornost zaradi opustitve vnovčenja bančne garancije za plačilo podizvajalcu - protipravnost ravnanja - pogodba v korist tretjega - javna naročila - zmotna uporaba materialnega prava
Nastanek neposrednega zahtevka začne učinkovati v razmerju do naročnika takrat, ko podizvajalec uveljavi ta zahtevek, torej ko naročnik prejme podizvajalčev zahtevek za plačilo, če so ob prejemu izjave izpolnjene vse predpostavke za nastanek tega zahtevka po 631. členu OZ.
Drži sicer, da izdanih garancij ni mogoče umestiti pod pravni institut pogodbe v korist tretjega, kar pomeni, da podizvajalci na podlagi garancije niso imeli lastne in neposredne pravice za unovčitev garancije nasproti toženi stranki. Kljub temu pa je novejša sodna praksa zavzela stališče, da vendarle ni dvoma, da je bil smisel 9. člena (ki je izvajalcu nalagal izročitev garancije naročniku) in 20. člena (ki je veljavnost izvajalske pogodbe pogojeval z odložnim pogojem predložitve te garancije) pogodb med naročnikom in izvajalcem prav v tem, da se podizvajalcem zagotovi neposredno plačilo od naročnika. Te pogodbene določbe so bile posledica dolžnosti naročnika, vzpostavljene z Navodili o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudniki zavarujejo izpolnjevanje svojih obveznosti v postopkih javnega naročanja, sprejetimi na podlagi Zakona o javnih naročilih. Ni šlo torej le za pogodbeno ureditev, ki zadeva samo naročnika in njenega izvajalca del, pač pa za izpeljavo na zakonu temelječe zaveze naročnika. Zaveza pa ni bila le v tem, da naročnik doseže opisano pogodbeno ureditev, pač pa tudi v tem, da se po njej ravna v dobro tistih, zaradi katerih je bila vzpostavljena, tj. podizvajalcev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00004201
ZFPPIPP člen 56, 57, 57/3, 58, 60, 60/2, 60/2-1, 62, 63/3, 68, 68/3, 69, 69/2, 69/2-3, 72, 121, 121/2, 121/3, 126, 126/1, 127, 206, 206/4, 206/5. ZPP člen 190, 343. OZ člen 427, 432, 434.
prisilna poravnava - sklep o preizkusu terjatev - vsebina prijave terjatve - upniški odbor - sprememba upnika - pravica do pritožbe - glasovalne pravice - verjetno izkazana terjatev - prevzem obveznosti - prevzem dolga - pristop k dolgu - prevzem izpolnitve - ugovor o prerekanju terjatve - določenost zahtevka
Upnik je sicer v vlogi navedel, da je šele zdaj izvedel za nova dejstva v zvezi s terjatvijo G. d.d. Take navedbe sicer v civilnih postopkih lahko utemeljujejo predlog za vrnitev v prejšnje stanje ali pa obnovo postopka. Vendar pa v postopku zaradi insolventnosti taka pravna sredstva niso dopustna. Kdor je zamudil rok, v katerem bi moral vložiti ugovor ali drugo vlogo (to velja tudi za pritožbo), jih po poteku roka ne more več dati.
Postopki zaradi insolventnosti so po svoji naravi nepravdni postopki, ki učinkujejo na širok krog oseb, ki lahko celo niso stranke postopka, zoper odločitve v postopku zaradi insolventnosti pa se smejo pritožiti vsi upniki, razen ko zakon to izključuje. Pritožbe glede odločitve sodišča o verjetnosti obstoja prerekanih terjatev, navedene sicer v končnem seznamu preizkušenih terjatev, pa niso izključene. Pri tem take odločitve vplivajo na položaj vseh udeleženih upnikov.
Zakon ločitvenim upnikom pravice vložiti pritožbo zoper sklep o preizkusu terjatev ne odreka.
V skladu z zakonskimi določili je pri preizkusu verjetnosti terjatve pomembno le navajanje dejstev v sami prijavi, dopolnjevanje po poteku roka za prijavo terjatev pa na odločitev ne sme vplivati; sploh pa ne pojasnjevanje terjatve upniškemu odboru, ki nima nobene pristojnosti v zvezi s preizkusom terjatev.
V postopku zaradi insolventnosti ne zadostuje, da bi bil zahtevek le določljiv, temveč mora biti določen, naveden mora biti točen znesek, ki predstavlja upnikovo terjatev.
Neutemeljeni so očitki v odgovorih na pritožbo, da gre pri zamenjavi upnika N. d.d. s pritožnikom za subjektivno spremembo. Za to razmerje se ne uporabljajo določila 190. člena ZPP, saj ZFPPIPP sam ureja situacijo, ko pride do spremembe upnika med postopkom, in sicer v tretjem odstavku 57. člena. Pomembno je le, da prvotni ali novi upnik o prenosu terjatve obvestita upravitelja in mu dokažeta prenos terjatve, za kar pa ni potrebno soglasje drugih upnikov.