pogojna obsodba - nov rok za izpolnitev posebnega pogoja
Pritožbena trditev, da je izpolnitev pogoja neživljenjska in da je obsojenka zapadla v hudo finančno stisko, obsojenka z ničemer ne podkrepi, saj ne navede nobenega podatka in tudi ne dokazila, ki bi potrdilo v pritožbi zatrjevano. Da je sodišče prve stopnje podaljšalo rok za izpolnitev obveznosti brez predloga oškodovanca, pa pritožba tudi nima prav, ker je tak predlog podal državni tožilec, kar je tudi v njegovi pristojnosti.
nedovoljena pritožba - prenehanje funkcije direktorja - zavrženje pritožbe - zastopanje pravne osebe
Pred višjim sodišče lahko pravne osebe zastopa le njihov zakoniti zastopnik ali pooblaščenec, ki je odvetnik ali oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.
Ker je oškodovanec s predloženimi listinami in svojo izpovedbo potrdil razloge, zaradi katerih ni mogel priti na glavno obravnavo, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je bil izostanek oškodovanca upravičen zaradi zdravstvenih razlogov. Zato ni mogoče šteti, da je zaradi njegovega izostanka nastopila posledica umika predloga za pregon. Pri obravnavanju prošnje za vrnitev v prejšnje stanje se ne presojajo strogo razlogi za izostanek oškodovanca z naroka za glavne obravnave, ampak predvsem ali oškodovanec izraža interes, da vztraja pri pregonu zoper obdolženca, kakor tudi ali je bil oškodovanec, kot udeleženec v postopku zadosti poučen o posledicah v smislu 14. člena ZKP.
sklep o prodaji - osnovni seznam preizkušenih terjatev - presoja verjetnosti obstoja terjatve - preizkus terjatev in ločitvenih pravic - posebna razdelitvena masa - sklep o preizkusu terjatev - sklep o preizkusu terjatev v stečajnem postopku - pravnomočnost sklepa
Sodišče prve stopnje je izdalo sklep o prodaji - prvi v fazi, ko je sestavljen osnovni seznam preizkušenih terjatev, zoper katerega je ugovarjalo več upnikov, tudi pritožnik. Sodišče v fazi prodaje ne odloča o obstoju terjatve ali ločitvene pravice drugih (konkretno predhodnega ločitvenega upnika), niti iz zakona ne izhaja, da bi moralo sodišče v primeru, ko sklep o preizkusu terjatev še ni pravnomočen oziroma o prerekanih ločitvenih pravicah še ni pravnomočno odločeno, že v tej fazi postopka preizkusiti verjetnost obstoja terjatev in ločitvenih pravic.
Preizkus terjatev in ločitvenih pravic se bo opravil v nadaljnjem postopku in bo pomemben v poplačilni fazi, ne more pa to vplivati na pravilnost izpodbijanega sklepa.
Ne drži mnenje tožeče stranke, da zaradi načela enkratnega plačila takse iz prvega odstavka 18. člena ZST-1 ni dolžna plačati takse za pritožbo zoper novo sodbo sodišča prve stopnje. Po določbi prvega odstavka 18. člena ZST-1 se za postopek na posamezni stopnji, vključno z odločbo, ki jo v tem postopku izda sodišče, plača enkratna taksa, razen če ta zakon ne določa drugače. Določba velja od uveljavitve ZST-1 (Ur. l. RS, št. 37/2008), 1. 10. 2008 in pomeni, da se za postopek na posamezni stopnji plača enotna taksa. Po tar. št. 1.1.1 nove taksne tarife predstavlja dejstvo, zaradi katerega se v pravdnem postopku odmeri taksa, postopek pred sodiščem prve stopnje, pred tem pa se je po tar. št. 1 plačevala sodna taksa za tožbo in posebej po tar. št. 2 sodna taksa za sodbo (ali sklep) ter po tar. št. 4 za sodno poravnavo. Za postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari in za odločbo sodišča druge stopnje se plača enotna taksa po tar. št. 1.1.2.
Za vsak postopek na posamezni stopnji obstaja taksna obveznost, s tem da četrti odstavek 18. člena ZST-1 za novi postopek na prvi stopnji določa vštevanje že plačane takse. Če višje sodišče razveljavi odločbo nižjega sodišča, se taksa, plačana za prejšnji postopek na nižji stopnji, všteje v takso za novi postopek na nižji stopnji. Vštevanje plačane takse v novo taksno obveznost predpostavlja obstoj slednje. Za novi postopek na višji stopnji zakon takšnega vštevanja taks ne določa, zato je za vsak postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje treba plačati polno takso.
ločitvena pravica - postopek osebnega stečaja - zastavna pravica - začetek stečajnega postopka - obstoj premoženja - denarno dobroimetje na računu - nastanek zastavne pravice - premoženje, pridobljeno med stečajnim postopkom - premoženje, ki je predmet ločitvene pravice - posebna pravila o stečajni masi
Zastavna pravica lahko nastane samo na terjatvi (premoženju), ki obstaja ob nastanku zastavne pravice.
Ob začetku stečajnega postopka obstaja zastavna (ločitvena) pravica na denarnem znesku, ki je enak denarnemu dobroimetju ob koncu zadnjega dne pred začetkom stečajnega postopka. To pomeni, da je predmet ločitvene pravice (in s tem posebne stečajne mase, namenjene poplačilu ločitvenega upnika v izvršilnem postopku) samo dobroimetje do zneska po stanju ob koncu zadnjega dne pred začetkom stečajnega postopka. Morebitni prilivi v dobro dolžnikovega računa, ki prispejo na dan začetka stečajnega postopka ali pozneje, spadajo v splošno stečajno maso, namenjeno poplačilu nezavarovanih terjatev.
gospodarski spor majhne vrednosti - pomen zadeve za stranko - nedopustne pritožbene novote - nedopustno izpodbijanje dejanskega stanja v pritožbenem postopku
Obravnavani zahtevek se nanaša na denarno terjatev v višini 292,98 EUR. Nedvomno gre za spor majhne vrednosti. Zatrjevano dejstvo, da naj bi imela zadeva velik pomen, ker mora več lastnikov tožeči stranki neupravičeno zaračunane postavke plačevati vsak mesec, tega ne more spremeniti.
sodne takse - doplačilo sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse - prepozen predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse
Ker je bil predlog za oprostitev plačila sodne takse vložen po izteku petnajstdnevnega roka za doplačilo sodne takse, je sodišče prve stopnje predlog kot prepozen pravilno zavrglo.
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 372, 410, 413, 413/1.
obnova kazenskega postopka - zavrženje predloga za obnovo postopka - konkretizacija pritožbenih očitkov - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev kazenskega zakona - razlogi za obnovo kazenskega postopka
Ker je zahteva za obnovo postopka podana mimo zakonskih pogojev, jo je sodišče po prvem odstavku 413. člena ZKP pravilno zavrglo. Pri tem se je v obrazložitvi sklepa tudi opredelilo do pritožnikovih trditev, ki se nanašajo na postopanje državnega tožilca in na sojenje v razumnem roku ter razlogom prvostopnega sklepa pritožbeno sodišče, ki z njimi v celoti soglaša, nima ničesar za dodati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00004201
ZFPPIPP člen 56, 57, 57/3, 58, 60, 60/2, 60/2-1, 62, 63/3, 68, 68/3, 69, 69/2, 69/2-3, 72, 121, 121/2, 121/3, 126, 126/1, 127, 206, 206/4, 206/5. ZPP člen 190, 343. OZ člen 427, 432, 434.
prisilna poravnava - sklep o preizkusu terjatev - vsebina prijave terjatve - upniški odbor - sprememba upnika - pravica do pritožbe - glasovalne pravice - verjetno izkazana terjatev - prevzem obveznosti - prevzem dolga - pristop k dolgu - prevzem izpolnitve - ugovor o prerekanju terjatve - določenost zahtevka
Upnik je sicer v vlogi navedel, da je šele zdaj izvedel za nova dejstva v zvezi s terjatvijo G. d.d. Take navedbe sicer v civilnih postopkih lahko utemeljujejo predlog za vrnitev v prejšnje stanje ali pa obnovo postopka. Vendar pa v postopku zaradi insolventnosti taka pravna sredstva niso dopustna. Kdor je zamudil rok, v katerem bi moral vložiti ugovor ali drugo vlogo (to velja tudi za pritožbo), jih po poteku roka ne more več dati.
Postopki zaradi insolventnosti so po svoji naravi nepravdni postopki, ki učinkujejo na širok krog oseb, ki lahko celo niso stranke postopka, zoper odločitve v postopku zaradi insolventnosti pa se smejo pritožiti vsi upniki, razen ko zakon to izključuje. Pritožbe glede odločitve sodišča o verjetnosti obstoja prerekanih terjatev, navedene sicer v končnem seznamu preizkušenih terjatev, pa niso izključene. Pri tem take odločitve vplivajo na položaj vseh udeleženih upnikov.
Zakon ločitvenim upnikom pravice vložiti pritožbo zoper sklep o preizkusu terjatev ne odreka.
V skladu z zakonskimi določili je pri preizkusu verjetnosti terjatve pomembno le navajanje dejstev v sami prijavi, dopolnjevanje po poteku roka za prijavo terjatev pa na odločitev ne sme vplivati; sploh pa ne pojasnjevanje terjatve upniškemu odboru, ki nima nobene pristojnosti v zvezi s preizkusom terjatev.
V postopku zaradi insolventnosti ne zadostuje, da bi bil zahtevek le določljiv, temveč mora biti določen, naveden mora biti točen znesek, ki predstavlja upnikovo terjatev.
Neutemeljeni so očitki v odgovorih na pritožbo, da gre pri zamenjavi upnika N. d.d. s pritožnikom za subjektivno spremembo. Za to razmerje se ne uporabljajo določila 190. člena ZPP, saj ZFPPIPP sam ureja situacijo, ko pride do spremembe upnika med postopkom, in sicer v tretjem odstavku 57. člena. Pomembno je le, da prvotni ali novi upnik o prenosu terjatve obvestita upravitelja in mu dokažeta prenos terjatve, za kar pa ni potrebno soglasje drugih upnikov.
vročanje sodnih pisanj - osebna vročitev - vročitev v izpostavljeni oziroma hišni predalčnik - fikcija vročitve - nastop fikcije vročitve - načelno pravno mnenje - roki - začetek teka roka za pritožbo - prepozna pritožba
Fikcija vročitve nastopi s pretekom zadnjega, to je 15. dne, odkar je bilo stranki puščeno obvestilo. Fikcija vročitve nastopi tudi na soboto, nedeljo, praznik, ki je dela prost dan, ali drug dela prost dan v RS, kar izhaja iz načelnega pravnega mnenja Občne seje Vrhovnega sodišča RS dne 14. 1. 2015. Pri izteku roka iz četrtega odstavka 142. člena ZPP se določba četrtega odstavka 111. člena ZPP ne upošteva.
komisijska pogodba - nakupna komisija - razmerje med komisionarjem in tretjim - obveznost prevzemnika naročila in komisionarja proti tretjim - spori majhne vrednosti
Pravna dejanja komisionarja (v obravnavanem primeru sklenitev prodajne pogodbe s toženo stranko) učinkujejo neposredno za komisionarja. To pomeni, da je prav on subjekt pravic in obveznosti, ki izhajajo iz pogodbe, ki jo za račun komitenta sklene s tretjo osebo. Izpolnitev obveznosti iz pogodbe lahko tako zahteva le on sam. To pomeni, da lahko le on zahteva tudi pravilno izpolnitev, iz česar izhaja, da je le on tisti, ki lahko od prodajalca zahteva odpravo napak na prodani stvari.
ZFPPIPP člen 384, 384/2, 384/2-1, 386, 386/1, 386/1-2, 386/2, 403, 403/1, 403/1-2. ZPP člen 7, 7/1.
odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - odpoved premoženjski pravici - brezplačno opravljanje dela - trditveno breme - splošno znana in sodno znana dejstva
Pritožnik zmotno navaja, da naj bi se podatki AJPES-a po praksi Vrhovnega sodišča šteli za splošno znana dejstva. Ti podatki niso splošno znana dejstva, so le po sodišču znana dejstva, vendar pa to ne spremeni dejstva, da mora stranka tako splošno znana dejstva kot sodišču znana dejstva najprej zatrjevati.
Brezplačno opravljanje funkcije direktorja v kapitalski družbi predstavlja odpoved premoženjski pravici, to je pravici do plačila za opravljeno delo. Dolžnik bi z začetkom postopka osebnega stečaja sodišče moral obvestiti, da brezplačno opravlja funkcijo direktorja in za nadaljnje brezplačno opravljanje le-te pridobiti soglasje sodišča.
ODŠKODNINSKO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - USTAVNO PRAVO
VSL00003482
URS člen 26. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. ZGO-1 člen 56, 62, 62/1, 62/2, 66, 66/, 66/1-6, 74b. ZUP člen 43.
odškodninska odgovornost države za delovanje njenih organov - protipravno ravnanje državnega organa - odpravljiva napaka - (ne)zavestno nezakonito ravnanje - protispisnost - izdaja gradbenega dovoljenja - obnova upravnega postopka - obnova upravnega postopka stranski udeleženec - predhoden preizkus formalnih pogojev za obnovo postopka
Pravilnost odločitve v tej zadevi ni odvisna od dejstva, da sta bili obe odločbi MOP pravnomočno odpravljeni, saj vsako upravno odločanje, ki povzroči škodo, še ni samo po sebi protipravno. Protipravnost nastopi, ko nosilec oblasti prekorači svoj okvir zakonitega delovanja v taki meri, da tega ni mogoče opravičiti oziroma utemeljiti z značilnostmi samega upravnega ali pravnega sistema. Tožeča stranka ni dokazala, da je šlo v tem upravnem postopku pri odločanju za zavestno (naklepno) protipravno ravnanje upravnega organa.
Upravno sodišče v nobenem delu ugotovljenega odločilnega dejanskega, materialnopravnega ali procesnega stanja ni ugotovilo kvalificiranih oblik napačnosti odločb MOP. Zaradi bistvene kršitve določb postopka je odločbi MOP razveljavilo zato, ker S. Z. nista bili vročeni pritožbi tožeče stranke zoper sklepa MOP z dne 8. in 9. 8. 2011. Napake v postopku, ki so odpravljive s pravnimi sredstvi, same zase ne morejo več pomeniti protipravnega ravnanja.
Za vstop stranskega udeleženca v redni postopek izdaje gradbenega dovoljenja mora vsaka oseba z gotovostjo izkazati pravni interes. Zaradi odločbe US, s katero so bili razveljavljeni prvi in drugi odstavek 62. člena ter 74.b člen ZGO-1, pa je upravni organ zavezoval tudi drugi del izreka te ustavne odločbe, in sicer, da osebe, ki so izpolnjevale po tem izreku določene pogoje, lahko vložijo predlog za obnovo postopka. Za predhoden preizkus formalnih pogojev pa je pri obnovi postopka treba zgolj verjetno izkazati okoliščine, na katere se opira predlog in okoliščine, da je bil ta podan v zakonskem roku.
Tožeča stranka uveljavlja še, da so v izpodbijani sodbi zaključki glede obstoja protipravnosti protispisni. Pri tem ne napada napačnega povzemanja vsebine odločbe upravnega sodišča, temveč interpretacijo sodišča prve stopnje o njuni vsebini, ker da je sklep o tem, da ni kvalificiranih oblik protipravnosti, v nasprotju z odločbami upravnega sodišča. Tožeča stranka torej uveljavlja napačno ugotovljeno dejansko stanje, višje sodišče pa ugotavlja, da te pritožbene trditve niso relevantne, saj se dejstvo kvalificiranih oblik napačnosti odločb MOP ugotavlja v tem odškodninskem postopku.
V obravnavni zadevi ne gre za gospodarski spor, saj tožeča stranka kot zbornica ni oseba iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP. Med izrecno naštetimi pravnimi osebami (gospodarska družba, zavod, zadruga, država, samoupravna lokalna skupnost) ni zbornice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŠTVA - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSK00003915
URS člen 42.. ZPP člen 286, 291, 339, 339/2, 339/2-8.. OZ-UPB1 člen 179.
svoboda združevanja - društvo - akt društva - disciplinski ukrepi - nepremoženjska škoda - nepremoženjska škoda zaradi okrnitev osebnostne pravice - zaključek glavne obravnave - obravnavanje dokazov po koncu glavne obravnave - navajanje dejstev in dokazov - pravica do obravnavanja pred sodiščem - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo
Tožena stranka je kot društvo v Pravilih opredelila tudi sestavo in načine izvolitve disciplinske komisije, ki vodi postopke in izreka disciplinske ukrepe, vendar pa to delo opravlja v skladu z disciplinskim pravilnikom. Izreče lahko opomin, javni opomin in izključitev. Disciplinskega pravilnika ni sprejela. To pomeni, da ni bilo vnaprej določenih pravil, oziroma niso bile vnaprej primeroma opredeljene kršitve, ki bi vodile k sprejetju enega od ukrepov, bodisi blažjega bodisi težjega (izključitev je najtežji od treh prej omenjenih ukrepov).
JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00003565
OZ člen 631.
neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika - neposredna plačila podizvajalcem - direktna tožba - sklepčnost - koneksnost terjatev - zavarovanje terjatve - bančna garancija - odškodninska odgovornost zaradi opustitve vnovčenja bančne garancije za plačilo podizvajalcu - protipravnost ravnanja - pogodba v korist tretjega - javna naročila - zmotna uporaba materialnega prava
Nastanek neposrednega zahtevka začne učinkovati v razmerju do naročnika takrat, ko podizvajalec uveljavi ta zahtevek, torej ko naročnik prejme podizvajalčev zahtevek za plačilo, če so ob prejemu izjave izpolnjene vse predpostavke za nastanek tega zahtevka po 631. členu OZ.
Drži sicer, da izdanih garancij ni mogoče umestiti pod pravni institut pogodbe v korist tretjega, kar pomeni, da podizvajalci na podlagi garancije niso imeli lastne in neposredne pravice za unovčitev garancije nasproti toženi stranki. Kljub temu pa je novejša sodna praksa zavzela stališče, da vendarle ni dvoma, da je bil smisel 9. člena (ki je izvajalcu nalagal izročitev garancije naročniku) in 20. člena (ki je veljavnost izvajalske pogodbe pogojeval z odložnim pogojem predložitve te garancije) pogodb med naročnikom in izvajalcem prav v tem, da se podizvajalcem zagotovi neposredno plačilo od naročnika. Te pogodbene določbe so bile posledica dolžnosti naročnika, vzpostavljene z Navodili o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudniki zavarujejo izpolnjevanje svojih obveznosti v postopkih javnega naročanja, sprejetimi na podlagi Zakona o javnih naročilih. Ni šlo torej le za pogodbeno ureditev, ki zadeva samo naročnika in njenega izvajalca del, pač pa za izpeljavo na zakonu temelječe zaveze naročnika. Zaveza pa ni bila le v tem, da naročnik doseže opisano pogodbeno ureditev, pač pa tudi v tem, da se po njej ravna v dobro tistih, zaradi katerih je bila vzpostavljena, tj. podizvajalcev.
ZPP člen 133, 133/1, 142, 142/6, 316, 453a, 453a/1, 495.
vročanje pravni osebi - sodba na podlagi pripoznave - gospodarski spor majhne vrednosti - delavec
Vročitev pravni osebe se opravi tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu pravne osebe. Skladno s sodno prakso je delavec v smislu 133. člena ZPP lahko vsaka oseba, ki je po naročilu ali z vednostjo pravne osebe v pisarni ali poslovnem prostoru. Vročitev tako ne bi bila pravilna zgolj v primeru, če bi se dokazalo, da je pisanje prevzel naključni obiskovalec ali stranka pravne osebe oziroma nekdo, ki se je nahajal v poslovnih prostorih s povsem drugim namenom (npr. zunanji serviser računalnikov). Stališče, da bi bila vročitev pravilno opravljena le v primeru, če bi vročilnico podpisal njen zakoniti zastopnik, je napačno.
V sodbi na podlagi pripoznave sodišče ne navede ničesar o ugotavljanju dejanskega stanja in o materialnem pravu, saj se v taki sodbi s tem sploh ne ukvarja. Izhaja iz brezpogojnega priznanja tožene stranke, da je dolžna izpolniti tožbeni zahtevek tako, kot se glasi in ugotavlja le, ali gre za zahtevek, s katerimi stranke lahko razpolagajo.
URS člen 19, 19/1, 35, 51. ZDZdr člen 39, 39/1, 51, 53, 68.
postopek zaradi sprejema na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - poseg v človekove pravice - stroški postopka sprejema osebe na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih
Sodišče prve stopnje je ugotovilo zvezo med duševno motnjo zadržane osebe in njeno realno možnostjo ogrožanja drugih, kot tudi, da vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči, saj zadržana oseba do svojega stanja ni kritična. Pravilno je tudi ocenilo zdravljenje v psihiatrični bolnici v oddelku pod posebnim varstvom, kot trenutno edino primerno obliko zdravljenja in omejilo trajanje zdravljenja za čas enega meseca.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00005307
ZDR-1 člen 85, 85/2, 89, 89/1, 89/1-1, 91, 91/3, 113, 215, 215/2.. ZDSS-1 člen 43.. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 273.
začasna odredba - zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi - inšpektor za delo - javni uslužbenec - verjetno izkazana terjatev - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi i iz poslovnega razloga
Le v primeru, ko pogodba o zaposlitvi, ki je bila odpovedana, še ni prenehala veljati, je mogoče izdati začasno odredbo zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Če pa je že prišlo do prenehanja pogodbe o zaposlitvi, zadržanje učinkovanja ni mogoče, razen če bi prišlo do zadržanja učinkovanja prenehanja odpovedi na podlagi 113. člena ZDR - 1, ki velja le za predstavnike delavcev oziroma, pod pogoji iz drugega odstavka 215. člena ZDR-1 (ki velja za vse delavce).
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku ni bil podan poslovni razlog, ker predvideni izstop D. kot članice UA. ne predstavlja organizacijskega razloga, zaradi katerega bi prenehala potreba po delu tožnika kot visokošolskega učitelja - izrednega profesorja, ki je pri toženi stranki opravljal pedagoško dejavnost. Ugotovilo je, da tožena stranka študijskih programov, pri katerih je sodeloval tožnik, ni ukinila, ampak jih izvaja z drugimi zaposlenimi delavci in zunanjim sodelavcem, kar prav tako pomeni, da tožnikovo delo ni postalo nepotrebno.
Neopravljanje pedagoškega dela (do katerega je prišlo zaradi izpodbijane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi) nedvomno prizadeva tožnika kot visokošolskega učitelja, vendar pa nima takih posledic, da bi lahko prišlo do nenadomestljive škode. S tem v zvezi je potrebno upoštevati, da ima sodba sodišča v delovnem sporu o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi drugačne učinke, kot meni sodišče prve stopnje. Če je odpoved razveljavljena kot nezakonita, je njena posledica vzpostavitev stanja, ki bi bilo, če odpovedi ne bi bilo in če bi pogodba o zaposlitvi ves čas veljala. To pa pomeni, da ima pravnomočna sodba take učinke tudi v zvezi z opravljanjem pedagoškega dela, ohranitvijo naziva izredni profesor, napredovanjem ipd. Ni sprejemljivo stališče, da se pri uveljavljanju vseh teh pravic čas nezakonitega neopravljanja pedagoške dejavnosti (kljub pravnomočni sodbi) ne bi upošteval. To pa pomeni, da bo v primeru, če bo tožnik v tem individualnem delovnem sporu uspel, lahko vzpostavljeno stanje, ki bi bilo, če ne bi bilo nezakonite odpovedi, in da ne gre za grozečo nenadomestljivo škodo v smislu izgube akademskega naziva oziroma nemožnosti napredovanja v akademski naziv. V obravnavanem primeru torej drugi pogoj za izdajo začasne odredbe iz drugega odstavka 272. člena ZIZ ni verjetno izkazan oziroma ni podan, zato ni pogojev za izdajo predlagane začasne odredbe.