ZDR-1 člen 77, 89, 89/1, 89/1-1, 118.. ZDR člen 47.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi i iz poslovnega razloga - sodna razveza - direktor
Tožnica je bila zaposlena pri družbi A. na delovnem mestu direktorice. Dne 12. 6. 2013 je bila razrešena s položaja direktorice. Ker je bila pogodba o zaposlitvi za delovno mesto direktorice s tožnico sklenjena za nedoločen čas in so bili v njej dogovorjeni oziroma povzeti zakonsko določeni razlogi za njeno prenehanje, bi jo lahko delodajalec zakonito odpovedal le na podlagi enega od teh načinov (77. člen ZDR-1). Tega delodajalec ni storil. Po odpoklicu tožnice s položaja direktorice ji je takratni delodajalec (A.) najprej ponudil v podpis novo pogodbo o zaposlitvi za vodenje administrativno - tehničnih del, ki je ni podpisala, nato pa ji je družba A. 2. 4. 2014 redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga na delovnem mestu tajniška dela. Zaradi sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi z dne 1. 6. 2005 za delo direktorice za nedoločen čas skladno s 47. členom takrat veljavnega ZDR prejšnje pogodbe z dne 1. 9. 1994, ki je bila sklenjena za delovno mesta vsa administrativna, tehnična in operativna dela v gradbeništvu, ni potrebno še posebej odpovedovati.
Sodišče prve stopnje, ki v sodnem postopku presoja zakonitost le tistega razloga, zaradi katerega je delodajalec delavcu podal odpoved pogodbe o zaposlitvi, je glede na obrazloženo pravilno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita, ker ni bila veljavno odpovedana pogodba o zaposlitvi z dne 1. 6. 2005.
odvoz komunalnih odpadkov - zavezanec za plačilo stroškov - uporabnik stanovanja - sprememba lastnika - pogodbene stranke - obvestilo o spremembi lastništva
Toženec bi moral tožniku sporočiti spremembo lastnika oziroma uporabnika, saj dogovori med tožencem in novim uporabnikom stanovanja v razmerju med tožencem in tožnikom nimajo pravnega učinka.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - učitelj
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da kršitve na prvi pogled, splošno gledano, res niso posebno hude, oziroma so za dijake celo ugodnejše kot ocenjevanje po predpisih, vendar pa sta učenje in ocenjevanje dijakov temeljne naloge učitelja. Ocene, ki jih dijaki pridobijo, so uradno veljavno potrdilo o njihovem znanju in dokazujejo, da jim je tožena stranka to znanje posredovala v skladu z določbami ZPSI-1. Zato je potrebno zaupanje tožene stranke, da se bodo učitelji pravil ocenjevanja držali. Glede na ponavljajoče kršitve, na katere je bil tožnik izrecno opozorjen v predhodnih opozorilih, pa je tožena stranka upravičeno izgubila zaupanje v delo tožnika.
KZ-1 člen 122, 122/1. ZJRM-1 člen 6, 6/3.. ZKP-UPB4 člen 357-3.
prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - ne bis in idem - res iudicata - prekršek - kaznivo dejanje
Samo dejstvo, da je obdolžencu za ta isti historični dogodek bil izdan plačilni nalog, še ne pomeni, da gre za t.i. res iudicata, kar posledično pomeni, da tudi to dejstvo ne onemogoča kazenskega pregona zaradi očitanega kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122.čl. Kazenskega zakonika (KZ-1).
Čeprav je tožnica slovenska državljanka s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji in prejema samostojno hrvaško starostno pokojnino od 18. 3. 2010 dalje, ji ni mogoče priznati dodatka k pokojnini po Zakonu o zagotavljanju socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ (ZZSV). Tožnica je namreč od 18. 3. 2010 dalje tudi sočasno uživalka sorazmernega dela slovenske starostne pokojnine. To pa je za odločitev v tej zadevi edino relevantno, saj kot pravilno razloguje že sodišče prve stopnje, izključuje možnost uporabe ZZSV.
Brez navedbe sklepa, s katerim se tožnik ne strinja oziroma vlaga pritožbo, je takšna pritožba nepopolna in nesposobna za vsebinsko obravnavo in bi jo lahko zavrglo že sodišče prve stopnje. Ker tega ni storilo, jo je v skladu s 1. točko 365. člena ZPP zavrglo pritožbeno sodišče.
postopek izbire kandidata - sodno varstvo - neizbran kandidat
Po petem odstavku 200. člena ZDR-1 lahko neizbrani kandidat, ki meni, da je bila pri izbiri kršena zakonska prepoved diskriminacije, v roku 30 dni po prejemu obvestila delodajalca zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem. Iz 8. člena ZDR-1 pa izhaja, da lahko neizbrani kandidat uveljavlja zgolj odškodnino zaradi kršitve prepovedi diskriminacije. Zato je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da neizbrani kandidat ne more v sodnem sporu zahtevati razveljavitve sklepa o izbiri kandidata in je sklep, da se tožba zavrže, pravilen. Tožnica namreč uveljavlja zahtevek, zoper katerega ni dopustno sodno varstvo. Sodišče prve stopnje je pri tem utemeljeno izpostavilo določbo 36. člena ZZ, v kateri je urejeno sodno varstvo neizbranega kandidata za direktorja zavoda, medtem ko v veljavni zakonodaji (ne v ZZ in ne v Zakonu o Radioteleviziji Slovenija ni takih določb za odgovornega urednika, za mesto katerega je kandidirala tožnica.
ponovna odmera pokojnine - starostna pokojnina - izredno pravno sredstvo - razveljavitev ali sprememba dokončne odločbe in učinek obnove postopka
Glede na 183. člen ZPIZ-2 in ustavno odločbo št. U-I-239/14-10 z dne 26. 3. 2015 in v njej zavzeto stališče, je sodišče prve stopnje in pred tem toženec pravilno odločilo, da gre tožnici višji znesek starostne pokojnine od prvega dne naslednjega meseca po dani zahtevi in da ni podane pravne podlage, da bi ji višji znesek pripadal vse od datuma, ko ji je bila priznana pravica do starostne pokojnine s pravnomočno odločbo, torej že od 1. 8. 2005 dalje.
ZDR-1 člen 20, 20/2, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - nezakonito pridobljen dokaz
Očitek tožniku iz izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je bil, da je spornega dne aktivno sodeloval v komunikaciji več uporabnikov zaprte skupine na strani FB v zvezi s policijskim postopkom z ministrom. Podal je informacijo, da minister nastopa s svojo glasbeno skupino v lokalu in objavil konkretne podatke, kje je to. Predlagal je drugemu članu skupine, naj napoti policiste iz K., da bodo ministra ustavili in z njim opravili preizkus alkoholiziranosti. Bistvo pritožbe niti ni v tem, da tožnik očitanega ne bi storil, ampak v tem, da izredna odpoved temelji na nezakonito pridobljenih dokazih, ter da je šlo za načrtovano afero tožene stranke, kar pa ne drži. Sodišče prve stopnje ni nedopustno upoštevalo korespondence med udeleženci zaprte FB skupine, ki jo je toženi stranki dostavila anonimna oseba in ki je bila predmet objave na internetu. Pritožba neutemeljeno očita sodišču prve stopnje nepravilnost zavzetega stališča, da je z objavo na internetu zasebna komunikacija postala javna in dostopna vsem, torej tudi delodajalcu. Ključno pa je dejstvo, da korespondence ni objavila tožena stranka, ter da je tudi ni pridobila na protipraven način.
Sodišče prve stopnje je tožnikovo ravnanje pravilno ocenilo kot naklepno hujšo kršitev delovnih obveznosti po drugi alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, pravilno je uporabilo tudi prvi odstavek iz 109. člena ZDR-1.
Pritožnik trdi, da storilec ni imel možnosti izjaviti se o okoliščinah, ki jih sodišče šteje za relevantne za izdajo izpodbijanega sklepa. Po njegovi oceni bi mu moralo sodišče omogočiti, da se izjasni o vseh okoliščinah pred izdajo izpodbijanega sklepa. Pritožbeno sodišče odgovarja, da je storilec pred izdajo izpodbijanega sklepa vedel, da je 1.7.2017 storil prekršek po zgoraj navedenem plačilnem nalogu (to potrjujejo tudi pritožbene navedbe), ravno tako je bil v sklepu opr. št. EPVD 55/2016 z dne 20.1.2017 poučen, da v preizkusni dobi ne sme storiti prekrška, ki je opredeljen kot hujši prekršek zoper varnost cestnega prometa kot tudi o posledici, ki bo sledila v primeru storitve hujšega prekrška v preizkusni dobi, to je, da bo sodišče preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Vse relevantne okoliščine, ki so bile podlaga izpodbijanemu sklepu so bile storilcu znane že pred tem, zato ne gre za novote, ki bi od storilca zahtevale dodatno izjasnitev pred njegovo izdajo.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-2, 88/1-3. ZFPPIPP člen 27, 27/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti
Delodajalec ne more delavcu podati redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti po 2. alinei prvega odstavka 88. člena ZDR, če delavec krši pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, kot so opredeljene v 3. alinei prvega odstavka 88. člena ZDR. Pritožbeno sodišče zato soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da prekoračitve pooblastil, neupoštevanja opozoril in nenamenske uporabe sredstev ni mogoče uvrstiti v okvir razloga nesposobnosti, saj bi ta ravnanja pomenila kvečjemu kršitev pogodbenih obveznosti oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerja po 3. alinei prvega odstavka 88. člena.
Tudi po oceni pritožbenega sodišča je tožnica svoje dolžnosti v opazovanem obdobju opravljala korektno in izvajala ukrepe v okviru sprejetega sanacijskega programa. Če tožena stranka ni bila zadovoljna s sanacijskim načrtom oz. načrtom ukrepov, ki ga je tožnica pripravila za študijsko leto 2011/2012 (torej do 30. 9. 2011), pa bi ji v zvezi s tem odpoved iz razloga nesposobnosti morala podati najkasneje 30. 3. 2012. Glede na navedeno je pravilna odločitev prvostopenjskega sodišča, da odpovedni razlog nesposobnosti za odpoved tožničine pogodbe o zaposlitvi z dne 25. 10. 2008 z aneksom št. 1 z dne 24. 12. 2009 ni utemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00002939
OZ člen 287, 287/2.
stroški obratovanja in vzdrževanja - delno plačilo dolga - vračunanje izpolnitve - vrstni red vračunavanja - neplačana terjatev
V primeru, ko je med upnikom in dolžnikom odprtih več dolgov, lahko dolžnik najpozneje ob plačilu dolga določi, katero obveznost s tem plačilom poravnava. Če tega dolžnik ne stori, upnik plačano poračuna skladno z ureditvijo, ki jo določa zakon. V skladu z drugim odstavkom 287. člena OZ se tako s plačilom, pri katerem namen plačila ni bil izrecno izražen, najprej poplača tista obveznost, ki je prej zapadla.
Ker je tožnik na prestajanju zaporne kazni, je pri pridobivanju dohodkov omejen na plačo, ki jo prejema za delo, ki ga opravlja v zaporu, zato lahko plačuje le simbolično preživnino. Gre za drugačen primer, kot pri preživninskih zavezancih, ki so po lastni krivdi izgubili zaposlitev, saj se od teh preživninskih zavezancev pričakuje, ker imajo to možnost, da najdejo novo zaposlitev, da bodo lahko izpolnjevali preživninsko obveznost.
Preživninski upravičenec je otrok, ki lahko od vsakega roditelja zahteva izpolnitev preživninske obveznosti. Zato je zelo pomembno, da se določi preživninska obveznost vsakemu roditelju glede na njegove dejanske (realne) pridobitne zmožnosti, kar pomeni, da bo v primeru prestajanja zaporne kazni enega roditelja, ki nima premoženja in pridobitnih zmožnosti, imel drugi roditelj večje preživninsko breme (primerjaj s 129. členom ZZZDR). Le na ta način je mogoče zavarovati zakonske in ustavne pravice otroka, na katere opozarja pritožba.
dodelitev otroka in preživnina za otroka - potrebe otroka - posebne potrebe otroka - zmožnosti zavezanca - pritožbene novote - objektivne meje pravnomočnosti
Glede na to, da toženka v pritožbi trdi, da je bila prva igralna terapija 1. 6. 2017 in da je ta terapija samoplačniška, se izkaže, da prvo sodišče te okoliščine ni moglo upoštevati v okviru N. potreb pri določitvi preživnine, saj ta izdatek do konca glavne obravnave ni obstajal. Sodišče v okviru dejanskega stanja upošteva le dejstva, ki so nastala do konca glavne obravnave. Zato v tem pogledu ne gre za upoštevno pritožbeno novoto (te so sicer v tovrstnih sporih dopustne - 414. člen ZPP).
denarna odškodnina za nematerialno škodo - previsoka denarna odškodnina - individualizacija in objektivizacija odškodnine
Tožniku odmerjena odškodnina predstavlja 88 povprečnih neto plač ob dnevu sojenja in ni previsoka in ni izven okvirov sodne prakse v primerljivih zadevah.
V skladu s 86. členom OZ je pogodba, ki nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom, nična, če namen kršenega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo ali če zakon v posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega. ZGD-1 v 227. členu določa prepoved vračila vložkov (delničarju). Natančnejše opredelitve pojma "vračila vložka" ne vsebuje, vendar gre po naravi stvari za kakršnekoli posle, katerih posledica je zmanjšanje premoženja družbe v korist njenega delničarja. Tudi ni nujno, da sta v tovrstnih poslih in ravnanjih udeležena le družba in delničar. Iz tretjega odstavka 227. člena ZGD-1 izhaja, da so nedopustna tudi plačila, ki niso bila dana zgolj neposredno delničarju, pač pa so bila dana z njim povezani družbi ali tretjemu po njegovem naročilu. Ne glede na raznolikost poslov in možne različne udeležence v tovrstnih poslih mora biti izkazana relevantna vez med zmanjšanjem premoženja družbe na eni strani in obogatitvijo njenega delničarja na drugi strani, da ima posel oz. pravno dejanje značilnosti prepovedanega vračila vložka. Ni sporno, da se zavarovanje, ki ga da hčerinska družba (sestrska družba) za obveznosti družbe matere (sestrske družbe) šteje kot prikrito vračilo vložka delničarju (družbi materi), če družba, ki je to zavarovanje dala in je bilo kasneje tudi unovčeno, zanj ni prejela ustreznega nadomestila. Za takšno situacijo je šlo tudi v obravnavanem primeru. Vendar pa ZGD-1 v 233. členu določa tudi sankcijo za kršitev prepovedi iz 227. člena, saj vzpostavlja vrnitveni zahtevek družbe (oz. drugih delničarjev in upnikov) do delničarjev, ki morajo družbi vrniti prepovedana plačila. To pomeni, da Dodatek, tudi, če je bilo z njegovo sklenitvijo kršeno pravilo iz 227. člena ZGD-1, ni ničen, saj zakon zaradi kršitve prisilnega predpisa predpisuje "nekaj drugega".
V primeru prepovedi in dolžnosti vračila vložka gre za institute korporacijskega prava, ki določa notranji ustroj družb in ureja razmerja med udeleženci teh notranjih razmerij, v obravnavanem primeru med družbo in njenimi delničarji. Obveznosti, ki jih imajo delničarji do družbe v skladu s pravili korporacijskega prava, so dolžni delničarji sami tudi v celoti izpolnjevati. Odgovornosti za njihovo neizpolnitev ni mogoče naprtiti tretjim. To pomeni, da tretje osebe, s katerimi družbe vstopajo v pogodbena razmerja, v načelu nimajo nikakršnih (niti moralnih) dolžnosti skrbeti za notranja razmerja v tej družbi oz. za to, da njeni delničarji pravilno izpolnjujejo svoje obveznosti do družbe in da ne kršijo prisilnih predpisov.
Tako porok kot pristopnik k dolgu se lahko zavežeta za manj, kot dolguje upniku glavni dolžnik.
V primeru, če odgovornost poroka (enako tudi pristopnika) ni izrecno omejena z dogovorom, porok odgovarja za vsako povečanje obveznosti, nastalo z dolžnikovo zamudo ali po dolžnikovi krivdi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VDS00006212
ZPIZ-2 člen 63.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15.
III. kategorija invalidnosti - zavrnitev dokaznih predlogov - možnost obravnavanja pred sodiščem
Iz zapisnika z glavne obravnave z dne 16. 3. 2017 ne izhaja, da bi sodišče dokazne predloge tožeče stranke, kakor so bili podani v tožbi (glede zaslišanja tožnice in postavitve sodnega izvedenca ortopeda) kakorkoli obravnavalo ali o njih odločalo. Tako ni mogoče slediti obrazložitvi zavrnilne sodbe v točki 7, da je sodišče zavrnilo predlog za postavitev sodnega izvedenca ortopeda in tudi predlog za zaslišanje tožnice. Takšnega sklepa senat prvostopenjskega sodišča na glavni obravnavi dne 16. 3. 2017 ni sprejel. Tako prvostopenjsko sodišče glede dokaznih predlogov s strani tožnice glede zaslišanja tožnice in postavitve sodnega izvedenca ortopeda sploh ni odločalo. Tožnici s takšnim postopanjem prvostopenjskega sodišča ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.
gradbena pogodba o izvedbi del - zamuda pri izpolnitvi pogodbe - ugovor ugasle terjatve - procesni pobotni ugovor - dokazna ocena sodišča prve stopnje
Sodišče prve stopnje je presojalo njene trditve, da ima pravico do obračuna pogodbene kazni po določilu 7. člena Pogodbe, vendar je ugotovilo, da v Zapisniku o končnem obračunu in prevzemu del tožena stranka pogodbene kazni še ni obračunala, kar pomeni, da takrat terjatev tožeče stranke za plačilo opravljenih del ni prenehala (s pobotom terjatve tožene stranke za plačilo pogodbene kazni). Če terjatvi nista bili pobotani, ugovor ugasle terjatve torej ni utemeljen. V kolikor pa bi tožena stranka pogodbeno kazen želela uveljaviti v pravdi, bi morala uveljavljati v pravdi procesni pobotni ugovor (z zahtevo, da se ugotovi njena nasprotna terjatev).
Pritožbeno sodišče sledi sodišču prve stopnje, da tožena stranka v primeru, če dela ne bi bila izvedena, del ne bi mogla predati glavnemu investitorju in jih tudi ne bi potrdila tožeči stranki v obračunu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00005235
URS člen 19. ZPŠOIRSP člen 10, 10/1, 11, 11/1, 12. OZ člen 179. ZOR člen 200. ZPP člen 154, 154/1, 154/2, 339, 339/2, 339/2-14. ZBPP člen 46, 46/1, 46/2, 46/3. ZDPra člen 16.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odgovornost države - kršitev pravic osebnosti - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - višina odškodnine - pravična denarna odškodnina - enotna odškodnina - izgubljeni dohodek - izguba zaposlitve - vzročna zveza - stroški postopka
Stališče izpodbijane sodbe, da je v okoliščinah konkretnega primera možno razmejevanje in ločeno ocenjevanje posameznih oblik nepremoženjske škode, je materialnopravno zmotno. Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da je protiustaven izbris povzročil izbrisanim hude težave, zaradi katerih so praviloma dalj časa trpeli, in da obravnavani primeri utemeljujejo enotno odmero odškodnine
vstop v pravdo - subjektivna sprememba tožbe - cesija - odtujitev terjatve med pravdo - procesna legitimacija - stvarna legitimacija - prekinitev postopka - pravno nasledstvo - sposobnost biti stranka v postopku - pravdna sposobnost - zastopanje pravdno nesposobne stranke
ZPP ne pozna pojma subjektivne spremembe tožbe na aktivni strani. Takšna sprememba je navsezadnje tudi pojmovno nemogoča, kajti nujni pogoj vsake spremembe tožbe je aktivno ravnanje tožeče stranke. Povedano drugače: tožeča stranka se lahko odloči in namesto prvotnega toženca toži nekoga drugega, ne more pa se odločiti, da bo namesto nje v vlogi tožnika nastopal nekdo drug. V dispoziciji ravnanja tožeče stranke je le, da se tožbenemu zahtevku odpove ali pa ob pogojih iz 188. člena ZPP tožbo umakne.
Kadar med pravdo pride do odtujitve stvari (odstop terjatve), o kateri teče pravda, in s tem do materialnopravnega nasledstva, je procesno nasledstvo možno zgolj, če v to privolita obe pravdni stranki.
Na kršitev iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP se lahko sklicuje le stranka, ki se jo ta kršitev tiče. Namen navedene zakonske določbe je namreč izključno v tem, da so v pravdi varovani interesi pravdno nesposobne stranke in ne morda interes nasprotne stranke ali drugih udeležencev, da se v primeru zanje neugodne odločitve lahko sklicujejo na morebitne procesne kršitve