sodne takse - sodna taksa za pritožbo - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - pravilna odmera sodne takse
Pritožnik kršitev v zvezi z odmero sodne takse ne konkretizira in zgolj posplošeno zatrjuje, da so sodnikove navedbe brez pravne osnove. Takšna nekonkretizirana zatrjevanja pa glede na dejstvo, da je bila tožencu sodna taksa pravilno odmerjena, na odločitev ne morejo imeti vpliva.
postopek za ureditev meje - skupni stroški postopka - določitev nove meje - strošek sodne takse
Ker je bil sodni postopek določitve meje v interesu obeh strank, ki sta glede dolžine meje v enakem položaju, je sodišče prve stopnje skupne stroške pravilno razdelilo med njiju po enakih delih, to je vsaki polovico.
neupravičena pridobitev - neupravičena uporaba stanovanja - uporaba tuje stvari v svojo korist - plačilo uporabnine - dobroverni posestnik - nedobroverni posestnik - poštenost pridobitelja - nepošteni pridobitelj
Za nepoštenega pridobitelja SPZ ne določa pravil o plačilu za uporabo stvari, zato se zanj uporablja pravilo o uporabi tuje stvari v svojo korist iz 198. člena OZ. Za poštenega (dobrovernega) pridobitelja pa SPZ izrecno določa v drugem odstavku 95. člena, da ni dolžan plačati za uporabo stvari, poleg tega ne odgovarja za poslabšanje in uničenje stvari, nastalo v času, ko je imel stvar v dobroverni posesti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK00004295
ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-8, 124, 148, 148/1, 148/1-1.. SPZ člen 39, 42.. KZ-1 člen 74, 74/1, 74/2, 75, 75/1.
načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - pogoji za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo - podlaga za vpis v zemljiško knjigo - pridobitev lastninske pravice na podlagi sodne odločbe - identiteta nepremičnine - odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem
Temelj za pridobitev lastninske pravice z odločbo državnega organa je lahko tudi pravnomočna sodna odločba (42. člen SPZ). Resda pravni temelj pridobitve lastninske pravice vključuje tudi materialnopravno presojo dejstev, ki so podlaga vpisu, vendar pa prav zaradi načela formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku ni dovoljeno izpodbijati materialnopravne presoje, ki jo je opravilo sodišče pri izdaji sodbe, ki je podlaga predlaganemu vpisu. Zemljiškoknjižno sodišče se zato ne sme spuščati v presojo, ali je sodišče pri svoji odločitvi pravilno uporabilo določbo 75. člena KZ-1.
Zahtevek v motenjski pravdi je dvojno dajatveni zahtevek, obsega namreč restitucijski in prepovedni zahtevek. Kadar vzpostavitev prejšnjega stanja ni potrebna, kot v obravnavanem primeru, ko je toženka s tem, ko je nanošeni material skurila in ga na ta način dejansko odstranila ter tako vzpostavila prejšnje posestno stanje, zadošča, da tožnik v motenjski pravdi zahteva prepoved bodočih motilnih dejanj. Napačno je torej stališče pritožnika, da je zato, ker vzpostavitev prejšnjega stanja ni potrebna, odpadel tudi interes tožnikov za vložitev tožbe. To ne drži, saj cilj posestnega varstva ni zgolj vzpostavitev prejšnjega dejanskega stanja, temveč tudi sankcioniranje in preprečitev nadaljnje samovolje stranke, ki je dejansko stanje enostransko spremenila.
vrnitev v prejšnje stanje - pripombe na cenitev nepremičnine
V izvršilnem postopku je dovoljena vrnitev v prejšnje stanje samo, če je zamujen rok za pritožbo ali ugovor. Vloga s pripombami na cenitveno poročilo ni pritožba ne ugovor.
prepozna pritožba - pravilna vročitev - skrbnik za poseben primer
CSD ima nasproti skrbniku za poseben primer iste pravice kot nasproti skrbniku, ki ga je postavil sam (zadnji stavek 212. člena ZZZDR). Pravica CSD je tudi razrešitev skrbnika (198. člen ZZDR).
CSD je po tem, ko je sodišče tožniku postavilo skrbnika za poseben primer, z odločbo tožnika postavilo pod skrbništvo in določilo, da bo samo opravljalo naloge skrbnika. Ker pa CSD skrbnika za poseben primer, ki ga je predhodno postavilo sodišče, ni razrešilo, je bila vročitev pravilno opravljena opravljena (tudi) z vročitvijo sodnega pisanja skrbniku za poseben primer.
ZZK-1 člen 149, 149/4, 149/5, 160, 160/2, 243, 245.
odločanje o vpisih v zemljiško knjigo - utemeljenost zahtevka za vpis - ničnost zavezovalnega pravnega posla - zemljiškoknjižno dovolilo za vpis pridobitve pravice na podlagi pravnega posla - materialnopravna neveljavnost vknjižbe - izbrisna tožba - zaznamba izbrisne tožbe - pritožbena novota - nedopustna pritožbena novota
Če se zahteva vpis lastninske pravice na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o vpisu ni pristojno preverjati, ali so izpolnjene obveznosti strank na podlagi pravnega posla, in tudi ni pristojno presojati veljavnosti tega pravnega posla (peti odstavek 149. člena ZZK-1). Pri odločanju o vpisu je pristojno presojati samo popolnost in ničnost zemljiškoknjižnega dovolila (četrti odstavek 149. člena ZZK-1). Varstvo zaradi materialnopravne neveljavnosti vknjižbe je predvideno v pravdnem postopku z vložitvijo izbrisne tožbe (243. člen ZZK-1), ki omogoča tudi zaznambo v zemljiški knjigi (245. člen ZZK-1).
Povečane nevarnosti ni predstavljal jašek (na pločniku v izgradnji), čeprav je bil pokrit z nepritrjenim pokrovom, temveč nepravilno ravnanje oziroma opustitev zavarovanca tožene stranke.
Tožnik, ki je kljub prepovedi in vedenju, da je pločnik v izgradnji, hodil po njem in stopil na (še nepritrjen) pokrov kanalizacijskega jaška, ki se mu je spodmaknil, ni ravnal s skrbnostjo povprečnega pešca in je k nastali škodi soprispeval.
zapuščinski postopek - prekinitev zapuščinskega postopka - prekinitev postopka - napotitev dediča na pravdo - rok za vložitev tožbe - zamuda roka za vložitev tožbe
Četrti odstavek 213. člena ZD ne izključuje možnosti, da sodišče, če je tožba vložena sicer z zamudo, a še v času pred pravnomočnim zaključkom zapuščinskega postopka, odloči, da se postopek prekine. Za takšno razlago govori dejstvo, da je redna pot za uveljavljanje dedne pravice zapuščinski postopek, pravdni pa le izjemoma in ima le korektivno funkcijo. Ob presoji, ali bo zapuščinsko sodišče postopek (ponovno) prekinilo in počakalo na zaključek pravde in s tem na razrešitev vprašanja, od katerega je odvisna tudi odločitev v zapuščinskem postopku, pa mora upoštevati tudi načelo ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter upoštevati tudi pravico ostalih strank do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja.
substanciranje dokaznega predloga - izvedensko mnenje iz drugega sodnega postopka - predpravdno izvedensko mnenje - del trditvene podlage - pravočasna trditvena podlaga
Predpravdno izvedensko mnenje je treba skladno z ustaljeno sodno prakso šteti kot del strankine trditvene podlage in prav nobenega razloga ni, da (vsaj) iste kakovosti ne bi pripisali tudi izvedenskemu mnenju iz drugega sodnega postopka. Če bi nasprotna stranka namreč soglašala, bi bilo tako izvedensko mnenje lahko celo dokaz v postopku.
zavarovalna pogodba - predmet zavarovanja - predmet pogodbe - razlaga pogodbe - resnična volja - napake volje - oblikovalna tožba
Če je pritožnik menil, da je bil zaveden, bi lahko ob izpolnitvi vseh drugih predpostavk zahteval razveljavitev (celotne) zavarovalne pogodbe, ne more pa s tovrstnimi navedbami doseči enostranske prilagoditve pogodbe svojim željam za nazaj in na tej podlagi utemeljevati izpolnitvenega zahtevka.
Tožnica ima pravni interes za ugotovitev, da sporne premičnine ne sodijo v zapuščino, in to kljub pravdi zaradi spora o odplačni naravi pogodbe o dosmrtnem preživljanju.
Namen uporabe letala, kot je določen v zavarovalni pogodbi, je identificiran kot zavarovalni primer, za katerega mora tožena stranka izplačati, zavarovalnino. Škoda je dejansko nastala v primeru, ki ne predstavlja zavarovanega rizika. Ne gre torej za izključitveni razlog, opredeljen v splošnih pogojih, ki bi izključeval odgovornost zavarovalnice, pač pa za riziko, ki s pogodbo ni bil zavarovan.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00003271
OZ člen 539, 557, 557/1. ZPP člen 362, 362/1, 365.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - odplačnost pogodbe - darilna pogodba - pogodba o dosmrtnem preživljanju - vzajemnost pogodbenih obveznosti - aleatornost pogodbe - vrnitev zadeve pred drugega sodnika
V zvezi s sporno pogodbo za toženca ne obstoji nobeno tveganje, koliko obveznosti je moral in bo moral izpolniti, da bi premoženje dobil, saj je premoženje dobil brezpogojno in že zaradi odsotnosti in tveganja ter aleotornosti ni mogoče govoriti o odplačni pogodbi.
Kot pravno odločilen vzrok za tožničino invalidsko upokojitev je sodišče utemeljeno štelo prav maligni melanom in ne morda drugih zdravstvenih težav, ki so pri tožnici sicer obstajale, a glede na odločbo ZPIZ za nastanek tožničine premoženjske škode (invalidske upokojitve) niso bile odločilne.
kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja - poneverba - neupravičena uporaba tujega premoženja - protipravna prilastitev - namen protipravne prilastitve
Sodišče druge stopnje se ne strinja s pritožbenim stališčem zagovornika, da storilčevo jemanje in vračanje denarja kaže kvečjemu na uporabo denarja in ne na namen protipravne prilastitve. Obtoženkino stalno prisvajanje novih denarnih sredstev po vračilu prejšnjih, dejstvo, da od meseca novembra 2008 dalje primanjkljaja gotovine (zaradi nižjega prometa oškodovane družbe) ni več pokrivala s prilivi gotovine, temveč z vzpostavitvijo terjatvenega stanja na prehodnem računu 100600 in končen izostanek vračila zneska 64.980,00 EUR, vsekakor potrjujejo zaključek sodišča prve stopnje, da je bil njen namen prilastiti si sredstva oškodovane družbe, ki jih navsezadnje, kljub pravnomočni sodbi Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani I Pd 2498/2013, še vedno ni vrnila.
Pravilen je zaključek sodbe, da na obstoj obveznosti vplačevanja sredstev v rezervni sklad ne vpliva dejstvo, ali etažni lastnik dejansko uporablja stanovanje oziroma kakšni so razlogi, da ga ne uporablja. Gre za okoliščine, ki sodijo v sfero etažnega lastnika in bi lahko bile upoštevne v razmerju do osebe, ki mu ne izroči stanovanja, ne morejo pa biti pomembne v razmerju do ostalih etažnih lastnikov, ki zahtevajo plačilo prispevka v rezervni sklad v tej pravdi.
SPZ člen 23, 128, 141, 142.. ZZK-1 člen 16.. OZ-UPB1 člen 16.
pogodbena zastavna pravica na nepremičnini - vpis hipoteke - notarska hipoteka - določnost tožbenega zahtevka - tožbeni zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine - pogoj za sklenitev pogodbe
Stranki sta sklenili pogodbo o zastavi toženkine nepremičnine za tuj dolg (128. člen Stvarnopravnega zakonika). Toženka je dovolila vknjižbo hipoteke. Zemljiškoknjižnega dovolila ni overila, to pa je potrebno, da bi se hipoteka lahko vpisala v zemljiški knjigi (23. člen SPZ). Že v prejšnji razveljavitveni odločbi je sodišče druge stopnje poudarilo, da sta se stranki očitno dogovorili za "nekaj več", in sicer notarsko hipoteko, s čimer se nadomešča klasično zemljiškoknjižno dovolilo (primerjaj 142. člen SPZ), in ni ovire, da tožeča stranka zahteva klasično overitev v smislu 23. člena SPZ, za vknjižbo v zemljiški knjigi, s čemer bosta stranki dosegli namen pogodbe o ustanovitvi hipoteke, ki se ustanovi ne že s pravnim poslom, pač pa šele z vknjižbo.