zapuščinski postopek - prekinitev zapuščinskega postopka - prekinitev postopka - napotitev dediča na pravdo - rok za vložitev tožbe - zamuda roka za vložitev tožbe
Četrti odstavek 213. člena ZD ne izključuje možnosti, da sodišče, če je tožba vložena sicer z zamudo, a še v času pred pravnomočnim zaključkom zapuščinskega postopka, odloči, da se postopek prekine. Za takšno razlago govori dejstvo, da je redna pot za uveljavljanje dedne pravice zapuščinski postopek, pravdni pa le izjemoma in ima le korektivno funkcijo. Ob presoji, ali bo zapuščinsko sodišče postopek (ponovno) prekinilo in počakalo na zaključek pravde in s tem na razrešitev vprašanja, od katerega je odvisna tudi odločitev v zapuščinskem postopku, pa mora upoštevati tudi načelo ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter upoštevati tudi pravico ostalih strank do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja.
vrnitev v prejšnje stanje - pripombe na cenitev nepremičnine
V izvršilnem postopku je dovoljena vrnitev v prejšnje stanje samo, če je zamujen rok za pritožbo ali ugovor. Vloga s pripombami na cenitveno poročilo ni pritožba ne ugovor.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - zapadlost odškodninske terjatve - zamuda s plačilom odškodnine - začetek teka zakonskih zamudnih obresti
OZ določa zapadlost odškodninske obveznosti od trenutka nastanka škode (165. člen), kar pa ne pomeni, da je tožena stranka v zamudi od tega dne dalje. Obveznost plačila zakonskih zamudnih obresti je od 1. 1. 2002 odvisna od zamude z izpolnitvijo denarne obveznosti, ki jo je treba presojati tudi za odškodninske obveznosti po 299. členu OZ. Po tej določbi je nastanek zamude vezan na upnikov opomin na izpolnitev obveznosti. Tožeča stranka sicer v tožbi navaja, da je tožena stranka izvensodno podani odškodninski zahtevek v celoti zavrnila, vendar se niti v tožbi niti kasneje nanj ne sklicuje in ga tudi v spis ni vložila niti takrat, ko je stranski intervenient teku zakonskih zamudnih obresti izrecno in določno ugovarjal. Zato je prvostopenjsko sodišče pravilno štelo, da je tožena stranka v zamudi od vložitve tožbe dalje, torej od postavitve konkretnega denarnega zneska zahtevane odškodnine.
ZD člen 138, 138/1, 162. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
dedovanje - dediči - dedna pravica - ustanovitev dedne pravice - razlogi sklepa - pomanjkljivi razlogi
ZD ne pozna instituta ustanovitve dedne pravice za pokojnega dediča, ki je bil ob uvedbi dedovanja živ, pa je kasneje umrl. Namesto dediča, ki je preživel zapustnika, umrl pa je pred zaključkom zapuščinskega postopka, vstopijo njegovi dediči. Ustanovitve dedne pravice ZD ne pozna, ker z ustanovitvijo dedne pravice vprašanje dedovanja zapustnikovega premoženja ni dokončno rešeno, poleg tega pa je treba dedičem umrlih dedičev omogočiti sodelovanje v zapuščinskem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00003056
SZ-1 člen 93, 100, 103, 104, 104/1, 104/3, 112, 112/4, 112/6, 154, 154/1, 154/1-4. URS člen 2. ZPP člen 8, 337, 337/1. OZ člen 131, 131/1, 171.
najemna pogodba - odpoved najemne pogodbe - izpraznitev in izročitev stanovanja - odškodnina - krivdni razlogi za odpoved najemne pogodbe - neprofitno najemno stanovanje - neplačevanje najemnine - izjemne okoliščine, ki preprečujejo odpoved najemne pogodbe - postopek za uveljavljanje subvencionirane najemnine - postopek za uveljavljanje izredne pomoči pri uporabi stanovanja - obvestilo lastnika stanovanja - nedovoljene pritožbene novote - zmanjšanje plače - nasprotna tožba - normalna uporaba stanovanja - samovoljno znižanje najemnine s strani najemnika - pravilna dokazna ocena - predpostavke civilnega delikta - zmanjševanje škode - nujna popravila - rok za izpraznitev in izročitev stanovanja
Najemniku neprofitnega stanovanja ni mogoče odpovedati najemne pogodbe, če zaradi izjemnih okoliščin, v katerih se je znašel sam in osebe, ki poleg njega uporabljajo stanovanje, in ki jih ni mogel predvideti (nanje ni mogel in ne more vplivati - smrt v družini, izguba zaposlitve, težja bolezen, elementarne nesreče in podobno), ni zmogel poravnati najemnine ter je najkasneje v 30-ih dneh po nastanku okoliščin sprožil postopek za uveljavljanje subvencionirane najemnine in postopek za uveljavljanje izredne pomoči pri uporabi stanovanja ter v tem roku o tem obvestil lastnika stanovanja (prvi odstavek 104. člena SZ-1). Denarna pomoč tretje osebe ne ustreza temu zakonskemu pogoju. Izredna socialna pomoč je socialnovarstveni prejemek, ki ga zagotavlja občina. Vlogo za dodelitev takšne pomoči je zato treba vložiti pri pristojnem občinskem organu (tretji odstavek 104. člena SZ-1 v zvezi s četrto alinejo prvega odstavka 154. člena SZ-1). Pritožbeno stališče, da je toženec s tem, ko je zaprosil prijatelja za denarno pomoč, izpolnil zakonske pogoje, je zmotno. Noben predpis tožniku tudi ne nalaga, da bi moral biti najemnik v pogodbi posebej poučen, kdo je naslovnik izredne pomoči pri uporabi stanovanja. S sklicevanjem, da bi bil v takšnem postopku neuspešen, se ne more upirati tožbenemu zahtevku.
SZ-1 najemniku ne daje pravice za samostojno ustavitev plačevanja najemnine. Če stanje v stanovanju ne zagotavlja najemniku normalne uporabe stanovanja, lahko najemnik obvesti stanovanjsko inšpekcijo, ki odredi lastniku izvedbo potrebnih del za zagotavljanje normalne uporabe stanovanja. Če lastnik v roku, določenem z odločbo, tega ne stori, lahko ta dela na stroške lastnika izvede najemnik sam, stroške izvedbe del pa nato pobota s terjatvami lastnika iz naslova najemnine (93. člena SZ-1). Znižanje najemnine iz 100. člena SZ-1 mora najemnik uveljavljati s tožbo. Najemnine ne more samovoljno znižati ali prenehati plačevati.
Tožnica je glede posameznega stroška navedla dobavitelja, znesek celotnega računa oziroma stroška, ki ga je plačala in nato delila med etažne lastnike, datum računa in njegovo zapadlost in višino zneska, ki odpade na toženko. Glede načina oziroma ključa delitve pa je pojasnila, da je uporabila zakonsko predpisane ključe delitve in se ob tem (zaradi konkretizacije) sklicevala tudi na razdelilnike, na katerih so ključi delitve posameznega stroška še posebej izpisani. Tožnica je tako uporabila delitev glede na število oseb, glede na število posameznih delov, glede na stanje števca in delitev glede na površino ogrevalne površine. V vlogi je ponudila tudi trditve o (bruto in neto) površini posameznega dela, ki je v lasti toženke, višini solastnega deleža, skupnem številu vseh posameznih delov, skupni neto površini stavbe, številu vseh v stavbi bivajočih oseb in številu oseb, ki bivajo v posameznem delu toženke. Stališču sodišča prve stopnje, da tožnica načina delitve stroškov ni pojasnila, zato ni mogoče slediti.
neupravičena pridobitev - neupravičena uporaba stanovanja - uporaba tuje stvari v svojo korist - plačilo uporabnine - dobroverni posestnik - nedobroverni posestnik - poštenost pridobitelja - nepošteni pridobitelj
Za nepoštenega pridobitelja SPZ ne določa pravil o plačilu za uporabo stvari, zato se zanj uporablja pravilo o uporabi tuje stvari v svojo korist iz 198. člena OZ. Za poštenega (dobrovernega) pridobitelja pa SPZ izrecno določa v drugem odstavku 95. člena, da ni dolžan plačati za uporabo stvari, poleg tega ne odgovarja za poslabšanje in uničenje stvari, nastalo v času, ko je imel stvar v dobroverni posesti.
ZKP člen 153, 153/4, 154, 154/2. URS člen 38, 38/1.
odločba Ustavnega sodišča - prikriti preiskovalni ukrepi - uničenje gradiva, pridobljenega s prikritimi preiskovalnimi ukrepi - rok za začetek kazenskega pregona - pravica do varstva osebnih podatkov - prekluzivni rok - instrukcijski rok
Določbe četrtega odstavka 153. člena ZKP in drugega odstavka 154. člena ZKP so jasne. Kolikor državni tožilec v roku dveh let po koncu izvajanja prikritih preiskovalnih ukrepov ne začne kazenskega pregona (vložitev zahteve za preiskavo, neposredne obtožnice ali obtožnega predloga), preiskovalni sodnik gradivo uniči.
delitev skupnega premoženja izvenzakonskih partnerjev - napotitev na pravdo - spor o predmetu delitve - pravni interes - lastništvo - vpis v zemljiški knjigi - ugovor nadpolovičnega deleža na skupnem premoženju
Med udeležencema (bivšima zunajzakonskima partnerjema) ni sporno, da je nasprotni udeleženec izključni lastnik nepremičnin, ki se delijo. Ob takem dejanskem stanju on nima pravnega interesa, da bi vlagal tožbo, da je njegov delež večji od ene polovice. Zadošča, da je bila na pravdo napotena predlagateljica, da dokaže, da so nepremičnine skupno premoženje, toženec pa bo svoj (večji) delež lahko uveljavljal tudi z ugovorom.
Čeprav je izjava zapustnika lastnoročno napisana in podpisana, kar je pogoj za lastnoročno oporoko po 63. členu Zakona o dedovanju (v nadaljevanju: ZD), ta izjava ni oporoka, kajti ne vsebuje izrecno določene izjave o razpolaganju s premoženjem za primer smrti.
krivdna odgovornost delodajalca - soprispevek delavca k škodnemu dogodku
Predmetni stroj tako sam po sebi ni nevaren, pa čeprav zaradi konstrukcije stroja ni mogoče posebej zavarovati mesta, kjer konjiček prevzame navijalni drog, saj gibanje konjička ne posega v delovno območje natikanja stročnic na drog oziroma na mesto odloženega droga, kot je to pojasnil sodni izvedenec za varstvo pri delu. S takšnim načinom dela je zavarovanec toženke dopuščal, da so delavke prekinile normalno delovanje stroja in z rokami segale v nevarno območje delovanja stroja. Res je, da takšen način dela ni bil zahtevan, hkrati pa ni bil prepovedan, čeprav je bil zavarovanec toženke z njim seznanjen in ga je dopuščal, zato bi se mogel in moral zavedati tudi nevarnosti, ki jih takšen način dela prinaša. Nezgoda bi se tako lahko preprečila z upoštevanjem navodil za varno delo, to je s prijemom droga v varnem in predvidenem območju droga.
Tožnica ima pravni interes za ugotovitev, da sporne premičnine ne sodijo v zapuščino, in to kljub pravdi zaradi spora o odplačni naravi pogodbe o dosmrtnem preživljanju.
ZPP člen 21, 30, 30/1, 32, 32/1, 44, 44/2, 44/3. URS člen 22. ZNP člen 37.
vrednost spornega predmeta - sprememba vrednosti spornega predmeta - stvarna pristojnost - sprememba pristojnosti
Ocenitvena dolžnost zavezuje tožnika, da ob vložitvi tožbe (predloga v nepravdnem postopku) označi vrednost spornega predmeta v denarni enoti. Ker se na vrednost spornega predmeta navezuje uporaba določb o pristojnosti, tožnik navedene vrednosti (razen v primeru spremembe tožbe) ne more več spreminjati. Sodišče pa ima le t.i. korekturno dolžnost.
ZTLR člen 54, 54/1, 55. SPZ člen 213, 217, 217/1, 217/2. ZPP člen 337, 337/1. ZZD člen 265.
stvarna služnost - priposestvovanje - priposestvovanje stvarne služnosti - neprava stvarna služnost - nepravo priposestvovanje stvarne služnosti - tek priposestvovalne dobe - družbena lastnina - družbeno sredstvo
Iz dejanskih ugotovitev sodišča izhaja, da je bil del, kjer se je izvrševala služnost, fizično ločen od preostalega dela parcele, rastlinje, betonska škarpa in znižan teren pa so kupcem stanovanj preprečevala, da bi sporni del nepremičnine uporabljali tudi oni. Ob neprerekanem dejstvu, da je podjetje samo izključilo dostop do spornih nepremičnin, saj je poglobilo teren na preostalem delu nepremičnine, je pravilen tudi zaključek sodišča prve stopnje, da so sotožniki neovirano izvrševali hojo, vožnjo in parkiranje vse od leta 1966 dalje.
Povečane nevarnosti ni predstavljal jašek (na pločniku v izgradnji), čeprav je bil pokrit z nepritrjenim pokrovom, temveč nepravilno ravnanje oziroma opustitev zavarovanca tožene stranke.
Tožnik, ki je kljub prepovedi in vedenju, da je pločnik v izgradnji, hodil po njem in stopil na (še nepritrjen) pokrov kanalizacijskega jaška, ki se mu je spodmaknil, ni ravnal s skrbnostjo povprečnega pešca in je k nastali škodi soprispeval.
ZZK-1 člen 149, 149/4, 149/5, 160, 160/2, 243, 245.
odločanje o vpisih v zemljiško knjigo - utemeljenost zahtevka za vpis - ničnost zavezovalnega pravnega posla - zemljiškoknjižno dovolilo za vpis pridobitve pravice na podlagi pravnega posla - materialnopravna neveljavnost vknjižbe - izbrisna tožba - zaznamba izbrisne tožbe - pritožbena novota - nedopustna pritožbena novota
Če se zahteva vpis lastninske pravice na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o vpisu ni pristojno preverjati, ali so izpolnjene obveznosti strank na podlagi pravnega posla, in tudi ni pristojno presojati veljavnosti tega pravnega posla (peti odstavek 149. člena ZZK-1). Pri odločanju o vpisu je pristojno presojati samo popolnost in ničnost zemljiškoknjižnega dovolila (četrti odstavek 149. člena ZZK-1). Varstvo zaradi materialnopravne neveljavnosti vknjižbe je predvideno v pravdnem postopku z vložitvijo izbrisne tožbe (243. člen ZZK-1), ki omogoča tudi zaznambo v zemljiški knjigi (245. člen ZZK-1).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00003271
OZ člen 539, 557, 557/1. ZPP člen 362, 362/1, 365.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - odplačnost pogodbe - darilna pogodba - pogodba o dosmrtnem preživljanju - vzajemnost pogodbenih obveznosti - aleatornost pogodbe - vrnitev zadeve pred drugega sodnika
V zvezi s sporno pogodbo za toženca ne obstoji nobeno tveganje, koliko obveznosti je moral in bo moral izpolniti, da bi premoženje dobil, saj je premoženje dobil brezpogojno in že zaradi odsotnosti in tveganja ter aleotornosti ni mogoče govoriti o odplačni pogodbi.
prepozna pritožba - pravilna vročitev - skrbnik za poseben primer
CSD ima nasproti skrbniku za poseben primer iste pravice kot nasproti skrbniku, ki ga je postavil sam (zadnji stavek 212. člena ZZZDR). Pravica CSD je tudi razrešitev skrbnika (198. člen ZZDR).
CSD je po tem, ko je sodišče tožniku postavilo skrbnika za poseben primer, z odločbo tožnika postavilo pod skrbništvo in določilo, da bo samo opravljalo naloge skrbnika. Ker pa CSD skrbnika za poseben primer, ki ga je predhodno postavilo sodišče, ni razrešilo, je bila vročitev pravilno opravljena opravljena (tudi) z vročitvijo sodnega pisanja skrbniku za poseben primer.