ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-8, 98, 100.a, 147, 148.. ZGO-1 člen 146, 146/3, 158, 159.
stanje zemljiške knjige ob vpisu - pogoji za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo - zaznamba prepovedi iz inšpekcijske odločbe v zemljiški knjigi - zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve - smiselna uporaba pravil - vodenje inšpekcijskega postopka - listine, ki so podlaga za vpis
V ZGO-1 in tudi ne v določbah ZZK-1 ni podlage za zaključek, ki ga ponuja pritožba, da bi bila za vpis zaznambe prepovedi iz inšpekcijske odločbe v zemljiški knjigi potrebna dokončnost oz. pravnomočnost upravne odločbe.
kolektivni delovni spor - sodelovanje delavcev pri upravljanju - volitve članov sveta delavcev - bistvene kršitve določb postopka volitev
V zvezi z utemeljenostjo razloga za razveljavitev volitev v svet delavcu je Vrhovno sodišče RS že zavzelo stališče, da je zahtevek za razveljavitev volitev za člane sveta delavcev lahko uspešen le tedaj, če so bile podane bistvene kršitve postopka, ki so ali bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost volitev.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da niti ZSDU niti Pravilnik o volitvah predstavnikov zaposlenih v organe upravljanja, soupravljanja in nadzora JZ A. ne določata, da podatki o organizacijskih enotah, iz katerih izhajajo kandidati, na kandidatni listi oziroma glasovnici, ne bi smeli biti navedeni.
Ključno je vprašanje, ali je zabeleženi podatek o organizacijski enoti vplival ali bi lahko vplival na volilni rezultat. Trditveno in dokazno breme v zvezi s tem je na strani predlagatelja. Konkretnih navedb v tej smeri in dokazov zanje predlagatelj ni podal oziroma predložil, zato se je sodišče prve stopnje opredeljevalo do tega vprašanja izven podane trditvene podlage in še to na abstraktnem in ne na konkretnem nivoju.
ZKP člen 522, 522/1, 522/1-5, 524, 524/6, 527, 527/1.
prošnja za izročitev - ekstradicijski pripor
Sodišče prve stopnje se v sklepu, s katerim je zavrnilo prošnjo za izročitev zahtevane osebe Švicarski konfederaciji, utemeljeno sklicuje na določbo 5. točke prvega odstavka 522. člena ZKP, ki določa, da je pogoj za izročitev izpolnjen v primeru, da gre za izročitev zaradi izvršitve pravnomočno izrečene kazni ali varnostnega ukrepa, ko znaša kazen ali varnostni ukrep oziroma njun ostanek, ki ga je potrebno izvršiti, najmanj štiri mesece. Iz podatkov prošnje države prosilke izhaja, da je bila zahtevani osebi izrečena 19. 12. 2008 na Prevzgojnem sodišču brez porote Kantona Ženeva izrečena kazen štiri leta zapora zaradi kršitve Zveznega zakona o mamilih, in da je preostanek kazni, ki jo mora še prestati, 35 dni.
Zunajobravnavni senat sodišča prve stopnje pa je tudi pravilno ugotovil, da je zahtevana oseba s prestajanjem ekstradicijskega pripora od 15. 7. 2017 do 21. 8. 2017 v celoti prestala preostanek zaporne kazni v trajanju 35 dni, kolikor bi je morala prestati še v državi prosilki, in kar je bil tudi razlog za odpravo pripora zoper njo s sklepom preiskovalnega sodnika z dne 21. 8. 2017, ki ga je izdal na podlagi šestega odstavka 524. člena ZKP.
zvišanje preživnine - nove okoliščine - načelo največje otrokove koristi - zakonske zamudne obresti
Taka določitev začetka teka plačila zvišane preživninske obveznosti je v nasprotju z določbo 131.c člena ZZZDR, ki določa, da preživninski upravičenec lahko zahteva preživnino od trenutka, ko je bila vložena tožba za preživnino.
ponoven predlog za oprostitev plačila sodne takse - pravnomočnost - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari - naknadno spremenjene okoliščine - zavrženje predloga
Ne da bi se kakorkoli spremenile (zatrjevane) okoliščine, na podlagi (oziroma zaradi) katerih je bil predlog vložen, o nobenem predlogu (zahtevi), o katerem je bilo že odločeno, ni moč (dopustno) ponovno odločati.
ponarejanje listin - uporaba krive listine - opis dejanja - oblike krivde
Uporaba krive listine se lahko stori z obema oblikama naklepa, torej direktnim in eventualnim, vendar pa je konkretizacija naklepa stvar obrazložitve, za sam opis dejanja v izreku pa zadostuje, da daje okvir za ugotavljanje določene vrste krivdne oblike. Kot je pravilno poudarilo prvostopenjsko sodišče, je bila njegova poglavitna naloga, presoja, ali je bilo pooblastilo z dne 16. 3. 2012 ponarejeno in če je bilo, ali je obdolženi pooblastilo uporabil kot pravo, zavedajoč se, da je ponarejeno.
ZDZdr člen 39, 39/1, 53.. URS člen 19, 19/1, 35, 51.
pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - pogoji za pridržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve
Nasprotni udeleženec ima v posledici osebnostne duševne motnje in škodljivega uživanja psihoaktivnih snovi hudo moteno presojo realnosti in ni sposoben obvladovati svojega ravnanja, pri čemer v zanj neugodnih situacijah stik z realnostjo povsem prekine, kar se odraža v izbruhih jeze, groženj in fizične agresije. V takem stanju pa nasprotni udeleženec v izpadih zoper druge huje ogroža zdravje drugih.
Ni sicer nujno, da predlagatelj navede listovne številke listin, za katere meni, da so nedovoljen dokaz oziroma izvirajo iz takšnega dokaza. Vsekakor pa mora biti listina konkretizirana v tolikšni meri, da ni nikakršnega dvoma o tem, na katero listino se predlog za izločitev nanaša.
Obtoženka je v času inkriminiranih naročil realizirala kar 6 nakazil oškodovani družbi v skupnem znesku 3.410,00 EUR. Obtoženka se je torej tudi v inkriminiranem času držala dogovora, da ob naročilih plača višje zneske od vrednosti naročenega blaga, in čeprav so bili ti zneski v oškodovani družbi namenjeni za poravnavo preteklih obveznosti obtoženkine družbe (katerih kot rečeno dejanska višina ni bila z gotovostjo ugotovljena), gre slediti zagovoru obtoženke in zatrjevanjem obrambe, da ji pri tem z gotovostjo ni dokazano zavestno ravnanje s ciljem, da oškodovani družbi naročenega blaga ne bo plačala.
redno pravno sredstvo - pritožba - pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje - izredno pravno sredstvo - postulacijska sposobnost - revizija - predlog za dopustitev revizije
Pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje ni dovoljena.
pravica do izjave - zakonski spori in spori iz razmerij med starši in stroški - seznanitev z izvedenskim mnenjem - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca
Strankina pravica do izjave pa se ne more uresničiti, če ji ni zagotovljeno, da bo predhodno izvedela za procesna dejanja, glede katerih se ima pravico izjaviti. Ker sodišče prve stopnje v dokaznem postopku ni izvedlo dokaza s prečitanjem izvedenskega mnenja izvedenke klinične psihologinje, ki je bilo izdelano v drugem, sicer med istima pravdnima strankama tekočem in že zaključenem pravdnem postopku, na katerega pa se je sodišče v izpodbijani sodbi oprlo in se na zaključke in ugotovitve iz izvedenskega mnenja tudi sklicevalo, hkrati pa je kot nepotreben zavrnilo dokazni predlog po določitvi izvedenca kliničnega psihologa v tej pravdi, je bila tožnici s takšnim postopanjem sodišča kršena pravica do izjave v dokaznem postopku.
ZPP člen 70, 70-6, 247, 247/5, 343, 343/4, 413, 421, 421/1. ZZZDR člen 4, 115.
roditeljska pravica - izvrševanje roditeljske pravice - varstvo in vzgoja otroka - predodelitev otroka v vzgojo in varstvo drugemu od staršev - nova odločba o varstvu in vzgoji otroka - sprememba odločbe o varstvu in vzgoji otroka - selitev v tujino - otrokova korist - dopolnitev dokaznega postopka - izvedensko mnenje - zaslišanje izvedenca - stroški postopka - zahteva za izločitev izvedenca
Kljub očetovemu odhodu [ki mu je hči zaupana v vzgojo in varstvo] v tujino v konkretnem primeru ni v korist deklice, da se odločitev o vzgoji in varstvu spremeni in da se jo zaupa v vzgojo in varstvo materi, ker bi to pomenilo selitev v drug kraj in ločitev od babice, na katero je najbolj navezana, ob tem, da mati nima osebnostnih kapacitet, ki bi to izgubo nadomestile.
spor majhne vrednosti - protispisnost - nasprotje med razlogi sodbe o vsebini listin in samimi listinami (protispisnost) - protispisna ugotovitev
Vsebino listine je v tožbi povzela stranka, sodišče prve stopnje pa njene trditve v sodbi. Protispisnosti ni, ker je sodišče prve stopnje trditve stranke ustrezno povzelo. Vsebine listine, ki naj bi bila v sodbi nepravilno povzeta, sodišče prve stopnje v sodbi sploh ni povzemalo.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00006132
ZDR člen 83, 184.. OZ člen 131.. ZJU člen 140, 140/1, 140/2.. ZPol člen 81.
nezakonita izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odškodninska odgovornost delodajalca - pravica do zagovora
Zgolj dejstvo, da je bila pravnomočno ugotovljena nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ne pomeni, da je prvotožena stranka s podajo te izredne odpovedi ravnala protipravno oziroma nedopustno, s čimer bi bila podana ena od predpostavk odškodninske obveznosti. Iz ustaljene in enotne sodne prakse izhaja, da v smislu predpostavke odškodninske odgovornosti delodajalca zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni protipravna vsaka nezakonitost, temveč le tista, ki je posledica delodajalčevega samovoljnega ali arbitrarnega ravnanja.
Iz obrazložitve sodbe VDSS opr. št. Pdp 601/2010 z dne 12. 10. 2010 izhaja, da je pritožbeno sodišče, enako kot sodišče prve stopnje, ugotovilo, da je tožena stranka glede na zmotno uporabo določbe 81. člena ZPol nepravilno štela, da je tožniku omogočila rok za pripravo na zagovor treh delovnih dni. Zmotna uporaba materialnopravnih določb, zaradi katerih je bila ugotovljena nezakonitost sporne izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ne pomeni arbitrarnega oziroma samovoljnega ravnanja prvotožene stranke, ki bi lahko bilo podlaga za ugotovitev, da je bilo njeno ravnanje protipravno v smislu predpostavke, ki je pogoj za odškodninsko odgovornost prvotožene stranke kot tožnikovega delodajalca.
V zadevi je sporno, ali je prišlo do preplačila in nadalje, ali je tožnica dolžna toženi stranki vrniti znesek izplačane starostne pokojnine ter letni dodatek. Za odločitev v sporni zadevi so odločilna sledeča dejstva in sicer, da je bila tožnici tudi v spornem obdobju izplačana starostna pokojnina na podlagi veljavnega pravnega naslova in sicer na podlagi pravnomočne odločbe o priznanju pravice do starostne pokojnine. Pravna podlaga za izplačilo ni odpadla, niti ne gre za stanje, da se pravna podlaga ne bi uresničila. Ker gre za pravnomočno odločbo, tako tudi ni mogoče govoriti, da bi bila tožnica brez pravnega temelja obogatena na škodo tožene stranke. Kot je bilo že pojasnjeno, je v pravnomočno odločbo mogoče poseči le z izrednimi pravnimi sredstvi. V sporni zadevi pa je bilo nenazadnje izplačilo tudi že realizirano, tako da pokojnine ni mogoče prenehati izplačevati za nazaj, temveč le za naprej.
III. kategorija invalidnosti - datum - nove pravice na podlagi invalidnosti
Ob dejstvu, ki je med strankama nesporno, in sicer da je pri tožniku prišlo do spremembe v stanju invalidnosti z 21. 12. 2015 dalje, je v zadevi odprto vprašanje, od kdaj naprej gredo tožniku nove pravice iz invalidskega zavarovanja. Sodišče prve stopnje bi moralo uporabiti 126. člen ZPIZ-2. V prvem odstavku navedenega člena je namreč določeno, da na podlagi invalidnosti pridobljene pravice trajajo, dokler traja stanje invalidnosti, na podlagi katerega je bila pridobljena pravica, razen v primerih izgube ali omejitve uživanja pravic, določenih s tem zakonom. V drugem odstavku istega člena pa je določeno, da v primeru, če nastanejo v stanju invalidnosti spremembe, zaradi katerih določena pravica preneha ali se spremeni, ta pravica preneha ali se spremeni od prvega dne naslednjega meseca po nastanku spremembe. V sporni zadevi je prišlo do spremembe same pravice. V takem primeru pa nova pravica ne pripada že vse od 21. 12. 2015 dalje, kot je to razsodilo sodišče prve stopnje, temveč upoštevaje drugi odstavek 126. člena ZPIZ-2, od prvega dne naslednjega meseca po nastanku spremembe, to je od 1. 1. 2016 dalje.
zamudna sodba - nadomestila za neizrabljen letni dopust
Sodišče resničnosti trditev v tožbi v postopku izdaje zamudne sodbe ne preizkuša, ker zamudna sodba temelji na domnevi, da je toženec s svojo pasivnostjo priznaval navedbe, ki jih je v tožbi navajal tožnik. Glede na to je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da tožena stranka tožnici ni omogočila izrabe 10 dni letnega dopusta. Posledično ji je utemeljeno prisodilo vtoževani znesek denarnega nadomestila za neizrabljen letni dopust v bruto višini, ki jo je tožnica vtoževala.
izvedensko mnenje - nagrada in stroški izvedenca - obrazložitev sklepa
Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da obrazložitev izpodbijanega sklepa o izvedenini dosega minimalni standard obrazložitve. Sodišče prve stopnje je namreč v obrazložitvi navedlo razloge, na podlagi katerih je določilo nagrado izvedencu za izdelavo dopolnitve izvedenskega mnenja, opredelilo se je o zahtevnosti dopolnilnega izvedenskega mnenja, o obsegu in potrebnosti študija spisa in zbiranju dokumentacije. V točki 3. obrazložitve je sicer res navedlo, da naj pregleda spis od l. št. 304 do 388, torej v obsegu 97 strani, čeprav je teh strani 84, je pa navedlo tudi, da je bilo potrebno pregledati 108 prilog, ki vsebujejo več listov, tako da je moral za izdelavo dopolnitve preštudirati več kot 200 strani. Sodišče prve stopnje se je opredelilo tudi do zahtevnosti dopolnilnega mnenja in je ugotovilo, da gre za zahtevno dopolnitev, ker je moral izvedenec odgovoriti na zelo obsežne pripombe strank (glede na primerjavo s podobnimi primeri).
Za upravnika je lahko postavljen eden od etažnih lastnikov.
Obveznost preneha z združitvijo le, če je pri (določeni) obveznosti ista oseba upnik in dolžnik. Toda v tej zadevi so upnik za izpolnitev obveznosti po pogodbi o upravljanju etažni lastniki. Obveznosti upravnika so praviloma nedeljive in večinoma storitve, medtem ko so obveznosti etažnih lastnikov praviloma nedeljive in denarne.
Morala je sistem vrednot, zavračanje nasprotnih predlogov pri sklenitvi pogodbe pa z moralo nima nobene povezave. Ne navsezadnje se veliko število pogodb sklene kot formularne pogodbe brez vsakih pogajanj (120. člen OZ).