preživninska dolžnost staršev - določitev preživnine - materialne in pridobitne zmožnosti - potrebe otroka in zmožnosti staršev - ocena potreb - tožba za zvišanje preživnine
Namen preživninske pravde ni detajlno ugotavljanje in podroben pregled celotnega poslovanja tožničinih staršev. Sodišče na podlagi razpoložljivih dokazov le oceni materialne in pridobitne zmožnosti zavezancev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00003595
OZ člen 190. ZZZDR člen 51, 59, 59/1. ZPP člen 70, 70-6, 73, 73/1, 74, 74/1.
ugotovitev obsega skupnega premoženja in deležev na njem - skupno premoženje - posebno premoženje - civilna delitev skupnega premoženja - civilna delitev skupnega premoženja v pravdi - načelo realne subrogacije - vlaganja zakonca v posebno premoženje zakonca - povrnitev vlaganj - neupravičena pridobitev - plačilo uporabnine - višina uporabnine - nemožnost uporabe vozila - informativni dokaz - izločitev sodnika
S tem, ko tožnica zahteva od toženca svoj delež na skupnem premoženju v obliki izplačila denarnega zneska, ki ji pripada iz skupnih vlaganj, dejansko zahteva civilno delitev skupnega premoženja. V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da so dopustni zahtevki, ki merijo na civilno delitev skupnega premoženja že v pravdnem postopku, če to upravičujejo posebne okoliščine. V obravnavani zadevi so te okoliščine podane že s tem, da so predmet skupnega premoženja vlaganja pravdnih strank v obnovo nepremičnine, v lasti toženca, ki jo edini uporablja, pri čemer je vrednost skupnih vlaganj sorazmerno majhna v primerjavi z vrednostjo nepremičnine. Tožnica ni uspela s stvarnopravnim zahtevkom za ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju. Zato je pravilno stališče sodbe, da je upravičena z obligacijskim zahtevkom zahtevati povrnitev vlaganj.
Prikrajšanje zaradi neuporabe vozila je v sodni praksi ponavadi izkazano kot strošek najema nadomestnega primerljivega vozila. Vendar pa tožnica v obravnavani zadevi ni izkazovala stroška najema nadomestnega vozila, pač pa, da je morala kupiti drugo vozilo in na ta način nadomestiti izgubo vozila. Po presoji pritožbenega sodišča je tudi v takšni obliki zahtevana uporabnina zaradi prikrajšanja pri uporabi vozila dopustna in jo je v takšnih okoliščinah mogoče priznati.
izvršilni naslov - notarski zapis - zapadlost terjatve - dokazovanje zapadlosti terjatve z izjavo o zapadlosti
Tretji odstavek 20.a člena ZIZ glede vsebine upnikove pisne izjave dolžniku določa, da mora vsebovati navedbo dneva zapadlosti in ne datuma zapadlosti. To pomeni, da upniku ni treba izrecno navesti, da je terjatev zapadla koledarsko določeni dan, ampak mora biti ta dan na podlagi vsebine upnikove pisne izjave določljiv.
skrbnost dobrega strokovnjaka - kreditna pogodba - podjemna pogodba - odgovornost za napake - pravočasno uveljavljanje kršitev - prekluzivni rok - neposlovna škoda - zastaralni rok - odškodninska odgovornost za škodo - predpostavke odškodninske odgovornosti - cenilec - zavarovanje kredita - hipoteka - rok za tožbo - škoda zaradi zaupanja - pravna praznina - jamčevalni roki kot prekluzivni roki
Prekluzivni roki za jamčevalne zahtevke za škodo zaradi zaupanja zaradi kršitve podjemne pogodbe veljajo za pogodbene stranke, pritožbeno sodišče pa je že pojasnilo razloge, zaradi katerih šteje, da je pogodba (med naročnikom in cenilcem) vzpostavila varstveni učinek, iz katerega tretja oseba črpa svoje pravice in obveznosti, zato je zaradi načela enakosti tudi tretja oseba vezana na prekluzivne roke, kot veljajo za naročnika, pri uveljavljanju pravice do povrnitve škode zaradi zaupanja.
pravica družbenika do informacije in vpogleda - sodna odločba o pravici do vpogleda - procesna predpostavka za sodno varstvo
Namen določbe 512. člena ZGD-1 je, da poskušajo družbeniki in poslovodstvo družbe medsebojne nesporazume reševati izvensodno in hitro. Družbenik se naj obrne na sodišče, ko mu informacije s strani poslovodstva niso bile dane. Določba 513. člena ZGD-1 torej govori o tem, da mora predlagatelj dokazati, da poslovodstvo preprečuje izvajanje njegove pravice do informacij in vpogleda, določba pa ne preprečuje situacije, da vzporedno ne bi mogla teči oba postopka, izvensodni in sodni.
Upoštevaje dolžino trajanja tega postopka (predlog vložen 11. 10. 2016) in dejstvo, da je predlagatelj na nasprotnega udeleženca zahtevo na posredovanje informacij naslovil že 8. 9. 2016 oz. 3. 11. 2016, nasprotni udeleženec pa mu vse do poteka postopka na prvi stopnji informacij ni nudil, je predlagatelj dokazal, da mu informacije skladno z določbo 512. člena ZGD-1 niso bile dane.
Predlog, kot ga je oblikoval predlagatelj (da se mu posredujejo kopije listin in omogoči vpogled in fotokopiranje poslovnih knjig in spisov), ne odstopa od ustaljene sodne prakse, saj je dejanska izvedba pravice do pisnega posredovanja informacij ostala v pristojnosti nasprotnega udeleženca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00003829
OZ člen 3, 86, 87, 88, 112, 112/2. ZPotK člen 7, 7/1, 7/1-9. ZVPot člen 22, 23. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 4, 4/2.
kredit v CHF - potrošniški kredit - varstvo potrošnika - nepošteni pogodbeni pogoji - ničnost pogodbe - oderuška pogodba - razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - pojasnilna dolžnost organizacije za plačilni promet - kreditna pogodba - tuja valuta - običajno tveganje - pojasnilna dolžnost - tveganje - vsebina pojasnilne dolžnosti
Pozitivni predpisi sklenitve kreditnih pogodb v tuji valuti ne prepovedujejo, zato je v skladu z načelom prostega urejanja pogodbenih razmerij (3. člen OZ) sklenitev tovrstnih pogodb dopustna. V primeru potrošniških kreditnih pogodb je pomemben 23. člen ZVPot, ki podjetju prepoveduje postavljanje pogodbenih pogojev, ki so do potrošnika nepošteni. Kot sankcija je predvidena ničnost takšnih pogodbenih pogojev. Po stališču Sodišča EU je tudi pogoj, ki predstavlja glavni predmet pogodbe, mogoče izreči za nedovoljen, če ni zapisan v jasnem in razumljivem jeziku, pri čemer te zahteve ni mogoče zožiti zgolj na formalno in slovnično razumljivost, temveč mora biti v pogodbi pregledno pojasnjeno konkretno delovanje mehanizma, tako da lahko potrošnik na podlagi natančnih in razumljivih meril presodi, kakšne so ekonomske posledice, ki iz tega izhajajo zanj.
Namen predpisovanja pojasnilne dolžnosti banke je v zaščiti nasprotne pogodbene stranke, ki ji na ta način pravo zagotavlja bolj enakovreden informacijski položaj. Pritožbeno sodišče v konkretnem primeru ne dvomi, da je tožnik teoretično vedel, kaj predstavlja valutno tveganje in da se je zavedal, da imajo spremembe v tečajih lahko vpliv na odplačevanje njegove kreditne obveznosti. Vprašanje pa je, ali se je zavedal vseh tveganj, ki so bile bankam ob sklepanju kreditnih pogodb znane oziroma jim bi morale biti znane. Banka Slovenije je namreč že leta 2005 komercialne banke opozarjala, da je izpostavljenost komitentov tečajnemu tveganju lahko zelo velika, saj je švicarski frank na relativno nizkih ravneh, zato je v prihodnosti pričakovati njegovo apreciacijo, zato je v konkretnem primeru bistveno ugotoviti, ali je bil tožnik s tovrstnimi tveganji seznanjen.
S kanonskim pravom določene omejitve (določitev meje za odobritev pravnih poslov) so zavezujoče za zakonitega zastopnika tožnice, pri čemer ni pomembno, ali je prvi toženec za te omejitve vedel ali ne. Kot že obrazloženo, dobrovernost sopogodbenika na veljavnost cesijske pogodbe ne vpliva. Dobrovernemu sopogodbeniku zakon varstvo zagotavlja na drug način (četrti in peti odstavek 72. člena OZ). Veljavnost cesijske pogodbe se presoja po določbah OZ in ne po kanonskem pravu, ki se ga upošteva le glede presoje prekoračitve pooblastil. Brez pomena je zato opozarjanje tožencev, da Kan. 1290 napotuje na uporabo določb OZ.
Zakonsko besedilo drugega odstavka prodajalcu v primeru zamude kupca s plačili obrokov kupnine daje le opcijo (oblikovalno upravičenje), ne odvzema pa mu pravice, da vztraja pri izpolnitvi pogodbe.
Že dejstvo, da tožnik prejema invalidsko pokojnino v višini 396,00 EUR, ob ugotovljenih mesečnih stroških v višini 380,00 EUR (stanovanjski stroški v višini 180,00 EUR mesečno, dodatno zavarovanje v višini 29,00 EUR mesečno, stroški za hrano v višini 150,00 EUR in telefon v višini 20,00 EUR), tudi po oceni pritožbenega sodišča zadostuje za njegovo preživljanje, zato že iz tega razloga ni podana nepreskrbljenost zakonca kot pravni standard in pogoj za pravico do preživnine. Pritožnik je tudi, kljub svoji invalidnosti in starosti (56 let), še vedno sposoben poiskati delo, ki ga je zmožen opravljati, kar je dokazal z lastno izpovedbo ter z nespornim dejstvom, da je dobil zaposlitev za določen čas od 1. 12. 2016 do 31. 3. 2017 z možnostjo podaljšanja, za kar prejema mesečno okrog 350,00 EUR dohodka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00003833
OZ člen 619, 642, 642/2. ZPP člen 4, 216, 236a.
podjemna pogodba - dolžnost plačila - določitev plačila in izplačilo - plačilo, ki ustreza vrednosti dela - primerno plačilo - prosti preudarek - pisna izjava priče - dokaz z zaslišanjem prič - načelo neposrednosti - pobotni ugovor
Skladno z 216. členom ZPP je sodišče ceno 10,40 EUR na uro, ki jo je obračunala tožeča stranka, ugotovilo kot primerno glede na to, da so iz cenika suhomontažnih sistemov sekcije gradbincev Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije razvidne cene montažne (16,80 EUR) oz. režijske ure (18,90 EUR) bistveno višje. Pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, saj je slednja cena skladna z določbo drugega odstavka 642. člena OZ, ki določa, da če plačilo ni določeno, ga določi sodišče tako, da ustreza vrednosti dela, za tak posel običajno potrebnemu času kot tudi za to vrsto dela običajnemu plačilu.
Pisna izjava predlagane priče se lahko uporabi kot dokaz samo, če je pridobljena skladno z 236.a členom ZPP. V konkretnem primeru se je sodišče prve stopnje odločilo, da bo izvedlo predlagani dokaz (zaslišanje priče) in jo povabilo na narok. Priča izostanka ni opravičila, ampak je po lastni odločitvi poslala pisno izjavo brez poziva ali soglasja sodišča o tem. Kršitev načela neposrednosti bi bila, če bi sodišče njeno izjavo upoštevalo brez da bi bile izpolnjene predpostavke iz 236.a člena ZPP.
prekinitev zapuščinskega postopka - prekinitev postopka - smrt stranke - smrt dediča med zapuščinskim postopkom - predhodno vprašanje - krog dedičev - obrazložitev odločbe
ZD nima določb o prekinitvi postopka za primer smrti stranke/udeleženca, zato se na podlagi 163. člena ZD uporabljajo določbe ZPP.
Krog dedičev po dediču, ki je umrl za zapustnikom, a pred koncem zapuščinskega postopka po njem, je lahko predhodno vprašanje za zapuščinski postopek po zapustniku, vendar mora sodišče, tako kot sleherni tovrstni sklep, obrazložiti, zakaj se je odločilo, da tega predhodnega vprašanja ne bo/ne more rešiti sámo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00004180
ZPrCP člen 3, 107, 107/1.. KZ-1 člen 257, 257/1.
preizkus alkoholiziranosti - kaznivo dejanje zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - dokazna ocena zagovora - dokazna ocena izpovedbe prič
Nobenega dvoma zato ni, da sta obdolženca zakonito opravila pri oškodovancu kot tožilcu preizkus alkoholiziranosti, saj sta imela pooblastila za tako ravnanje v ZPrCP določbah prvega odstavka 107. člena in v 3. členu istega zakona. Ravnala sta torej v mejah uradnih pravic. Sodišče prve stopnje se zato pravilno in utemeljeno sklicuje na sodbo in sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Ips 307/2009 z dne 4. 3. 2010, iz katere izhaja, da policija lahko zaradi ugotovitve, ali ima udeleženec v cestnem prometu v organizmu alkohol ali več alkohola, kot je dovoljeno, odredi preizkus s sredstvi in napravami za ugotavljanje alkohola tudi po tem, ko je po prekršku s takšno vožnjo prenehal, ne glede na to, kje se v takšnem trenutku nahaja. To pa torej pomeni, da četudi bi obdolženca sledila oškodovancu kot tožilcu na makadamsko pot, ki bi bila, kot skuša prikazati pritožba, del dvorišča, ki ni namenjen javnemu prometu, lahko opravila postopek za preizkus alkoholiziranosti. Vsaka drugačna razlaga zakonskih določb bi namreč privedla do absurdnih položajev, ko bi na primer voznik, ki bi vozil na način, ki bi vzbudil pri policiji sum, da vozi pod vplivom alkohola, že s tem, ko bi zapeljal z javne ceste na drugo površino, na primer travnik, lahko preprečil ugotavljanje, ali je storil prekršek ali kaznivo dejanje oziroma ali je vozil pod nedovoljenim vplivom alkohola.
predhodna odredba - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali znatno otežena - blokada računa - odprti sodni postopki - finančno in likvidnostno stanje - koeficient likvidnosti
Iz predloženih dokazil izhaja, da vsi sodni postopki (četudi je teh kar pet), ki naj bi po mnenju tožeče stranke vzbujali objektivno nevarnost, da bo uveljavitev vtoževane terjatve onemogočena ali znatno otežena, še niso zaključeni (na prvi stopnji) in ni mogoče predvideti, ali bodo zaključeni v korist ali škodo tožene stranke. Še zlasti, ker ima tudi tožena stranka nasprotne zahtevke do svojih nasprotnikov. Poleg tega je toženka oblikovala rezervacije pod postavko dolgoročnih časovnih pasivnih razmejitev v višini 256.275,00 EUR, ki je namenjen prav za poplačilo morebitnih obveznosti iz sodnih postopkov. Ne nazadnje pa z ozirom na dejstvo, da tožeča stranka že razpolaga s prvostopenjsko sodbo, plačila njene terjatve praviloma ne morejo ogroziti kasnejše sodbe, saj je razumno pričakovati, da bo tožeča stranka prej prišla do izvršilnega naslova kot tožniki-upniki tožene stranke v zadevah, na katere se sklicuje.
LASTNINJENJE - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00002929
ZZLPPO člen 5. ZLNDL člen 1, 2. OZ člen 86. SPZ člen 43, 43/2.
lastninjenje družbene lastnine pravnih oseb - ničnost spornih kupoprodajnih pogodb - lastninjenje družbene lastnine - materialnopravno napačna vknjižba - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - dobrovernost kupca - dobrovernost nadaljnjega pridobitelja - razpolagalna sposobnost - razpolagalni pravni posel - razpolagalno upravičenje - pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja
Da bi tožnica v postopku uspela, ne zadošča, da izkaže napačno vknjižbo prve tožene stranke po določbah ZLNDL, temveč mora izkazati tudi, da druga in tretja toženka ob sklenitvi kupoprodajnih pogodb in naknadni pridobitvi lastninske pravice nista bili dobroverni. Če sta torej druga in tretja toženka svojo lastninsko pravico na omenjenih nepremičninah pridobili v dobri veri, sta glede na potek časa, ko je od sklenitve pogodb minilo že šestnajst let, nepremičnine priposestvovali. Pri tem je bistveno, da gre za naknadna pridobitelja lastninske pravice in ne za pridobitelja, ki bi postal lastnik na podlagi enega od zakonov o lastninjenju družbene lastnine, zato priposestvovanja zaradi pravne zmote ni mogoče izključiti.
Razpolagalni pravni posel je dvostranski pravni posel, katerega predmet je razpolaganje s stvarno pravico. Sestavljen je iz izjave volje odsvojitelja o razpolaganju s pravico in izjave volje pridobitelja, da soglaša s takšnim razpolaganjem. Samo razpolagalno upravičenje ni predpostavka za veljavnost zavezovalnega niti razpolagalnega pravnega posla.
S priposestvovanjem kot originarnim načinom pridobitve lastninske pravice se sanirajo morebitne napake v zvezi s pomanjkanjem razpolagalnega upravičenja, hkrati pa je zagotovljena varnost pravnega prometa. Tako po poteku priposestvovalne dobe dejansko stanje stvari postane tudi njeno pravno stanje.
pravočasen dokazni predlog - odškodninska odgovornost države - odškodninska odgovornost države za delo policije - opustitev dolžnega ravnanja - neznani storilec - opustitev dolžne preiskave domnevnega kaznivega dejanja - vzročna zveza - solidarna odgovornost - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - primarni strah - poškodbe glave in možganov
V tej zadevi je bilo ugotovljeno, (1) da z osebo, za katero je bilo policiji hitro znano, da bi lahko imela motiv za kaznivo dejanje zoper pritožnika oziroma za napeljevanje k njemu, sploh ni bil opravljen pogovor, (2) da policija ni opravila nobenih drugih preiskovalnih dejanj razen ogleda kraja dogodka, pogovorov z določenimi osebami in poligrafskih testiranj dveh oseb, in (3) da je bilo opuščeno iskanje morebitnih sledi iz kombija, v katerem je bil prepeljan pretepen in okrvavljen pritožnik. Izkustveno prepričljiv je zaključek, da bi izvedba teh preiskovalnih dejanj znatno povečala možnosti za identifikacijo storilca(ev). Zato je pravilen zaključek izpodbijane sodbe, da toženka odgovarja tudi za škodo zaradi telesnih poškodb, ki jih je utrpel v neraziskanem napadu nanj.
Očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka se sodišču prve stopnje stopnje ni pripetila, ker pritožbeno citirani razlogi sodišča prve stopnje niso sami s sabo v nasprotju, tako da bi zato izpodbijana sodba bila nejasna in nelogična, saj sodišče prve stopnje pove, da drži, da napake na tabličnem ohišju obstajajo, toda glede na presojo, da gre za minimalne estetske napake, presodi, da takšne napake ne pomenijo kršitve pogodbe. Gre za dejanske in materialnopravne zaključke sodišče prve stopnje, ki zgolj navidezno pomenijo nasprotje razlogov, dejansko pa zanje ne gre, saj sodišče prve stopnje drugače svojih pravnih naziranj v okoliščinah konkretnega primera ni moglo podati.
Predmet podjemnikovega izpolnitvenega ravnanja (in s tem vsebina njegove izpolnitvene obveznosti, ki se jo s sklenitvijo podjemne pogodbe zaveže opraviti) je opravljen (izvršen, končan) posel. Zato so merilo, ali je podjemnik svojo storitveno obveznost (pravilno) izpolnil, lastnosti končnega rezultata, ki ga je dosegel, torej lastnosti (značilnosti) opravljenega posla. Te lastnosti morajo ustrezati: pogodbeno dogovorjenimi lastnostim oziroma če teh stranki s pogodbo nista podrobneje opredelili, običajnim lastnostim in pravilom stroke, ki so uveljavljena za vrsto poslov, med katere spada posel, ki se ga podjemnik s sklenitvijo pogodbe zaveže opraviti. Podjemnikova izpolnitev je zato pravilna, če ima opravljeni posel (končni rezultat podjemnikovega dela) navedene lastnosti. Če posel, ki ga je podjemnik opravil, opisanih lastnosti nima, je podjemnikova izpolnitev nepravilna, ima torej stvarne napake.
Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenskega mnenja presodilo, da gre pri zatrjevanih in ugotovljenih napakah za minimalne estetske napake. Minimalne estetske napake pa je šteti kot neznatne napake. Neznatne napake so tiste, ki ovirajo uporabo le do tiste meje, ko je napako z gledišča prometnih običajev, z gledišča narave uporabe stvari takšna, da jo je mogoče zanemariti. Da gre za estetske napake, ki so vidne le pod določenim kotom (del zatrjevanih napak pa sploh ni vidnih zaradi tega, ker so na notranji strani okvirčka), je v postopku ugotovljeno in pri takšnih napakah je mogoče govoriti o neznatnih napakah.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - razlaga izreka sodne odločbe - opredelitev terjatve
Sicer drži, da postane pravnomočen le izrek odločbe, ne pa tudi njena obrazložitev, vendar pa pritožbeno sodišče opozarja, da za izvršitev sodne odločbe ni bistven zgolj in samo njen izrek oziroma njegov jezikovni pomen, odločilno je, da v izreku vsebovani opis dolžnikove obveznosti do upnika omogoča opredelitev upnikove terjatve.
Ker je izrek izvršilnega naslova v delu, ki se glasi: "... v delnicah Republike Slovenije...", jezikovno mogoče razumeti na dva načina: "... v delnicah, ki jih ima Republika Slovenija...", ali pa: "... v delnicah, ki jih izda Republika Slovenija...", ga je treba razložiti v povezavi z obrazložitvijo sodbe in sklepa (vključno z obrazložitvijo sodbe in sklepa višjega sodišča), tako da je bila prisojena odškodnina v delnicah, ki jih ima Republika Slovenija.
odškodninska odgovornost države za delo sodišča - zavrženje predloga za obnovo postopka - prepozen predlog za obnovo postopka - pomanjkanje postulacijske sposobnosti
Tožnik je obstoj toženkine odškodninske odgovornosti utemeljeval s trditvami o nedopustnem ravnanju sodišča, ki je zavrglo predlog za obnovo postopka zaradi zamude roka oziroma zaradi pomanjkanja postulacijske sposobnosti. Ker pristojno delovno sodišče iz razlogov na strani tožnika ni presojalo, ali je podan uveljavljeni obnovitveni razlog (tj. kaznivo dejanje izvedenke in sodnice), morebitne pomanjkljivosti v ravnanju tožilstva niso mogle vplivati na pravilnost sodne odločitve.
Tožeča stranka se je s podpisom zavarovalne police zavezala plačevati premijo za strojelomno zavarovanje s pribitkom za odkup amortizacije. Če bi tožena stranka želela upoštevati amortizacijo za vsak del, ki ima znatno krajšo življenjsko dobo, potem se Splošni pogoji ne bi v nadaljevanju sklicevali na dele strojev naštete v 2. in 3. točki tretjega odstavka 2. člena Splošnih pogojev.
Žičnica je brez pogona in se poganja z lastno težo vozičkov. Brez slednjih, žičnica ne funkcionira. Vozički torej predstavljajo bistveni, sestavni del žičnice in skupaj z vlečno vrvjo in stebri predstavljajo celoto stroja. Zavarovanje za strojelom je bilo sklenjeno za žičnico kot celoto, kar pomeni, da so bili v zavarovanje vključeni tudi vozički.
Narokov se nista udeležila odvetnika, temveč pooblaščenca, ki imata sicer opravljen pravniški državni izpit, vendar nista odvetnika. Sodišče v tem primeru ni imelo nobene podlage za priznanje stroškov za zastopanje na navedenih narokih.
izvršilni naslov - primernost izvršilnega naslova za izvršbo - paulijanska sodba - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - actio pauliana
Res s sodbo ni odločeno o obveznosti dolžnice upniku plačati terjatev, vendar ji to tudi s sklepom o izvršbi ni naloženo. Izvršba je namreč dovoljena le zaradi poplačila denarne terjatve upnika v višini 50.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi s prodajo solastniških deležev dolžnice na predmetnih nepremičninah. Izvršilni naslov (paulijanska sodba) v II. točki izreka nalaga toženi stranki (dolžnici v tej izvršilni zadevi) obveznost dopustiti, da tožeča stranka (upnik v tej izvršilni zadevi) poplača svojo terjatev, kot je ugotovljena v I. točki izreka sodbe, iz solastniških deležev na predmetnih nepremičninah.
Obstoj v plačilo zapadle terjatve je pogoj za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj (255. člen OZ) in je bilo to vprašanje v okviru ugotavljanja pogojev za utemeljenost paulijanske tožbe predmet presoje v pravdi, iz katere izvira izvršilni naslov.