predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - dovoljenost predloga za vrnitev v prejšnje stanje - materialni zakonski rok - materialni in procesni rok - procesno dejanje
Napoved pritožbe in pritožba kot redno pravno sredstvo sta procesni dejanji stranke med postopkom, s katerim se na prvi stopnji končan postopek nadaljuje na drugi stopnji odločanja, na kateri se v primeru zavrnitve pritožbe postopek (praviloma) pravnomočno konča. Rok za vložitev napovedi pritožbe oz. pritožbe je procesni rok in ravno zaradi tega je možno dovoliti vrnitev v prejšnje stanje. Enako velja za zahtevo za sodno varstvo, saj tudi ta predstavlja redno pravno sredstvo zoper plačilni nalog ali odločbo o prekršku. Za razliko od tega pa predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni mogoče šteti kot pravno sredstvo. Storilec namreč lahko vloži tak predlog šele po pravnomočnosti sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, v njem pa tudi ne more uveljavljati nobenih kršitev pri odločanju prvostopenjskega sodišča, kar je namen pravnih sredstev. Zato je predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja šteti kot vlogo, s katero storilec uveljavlja neko pravico oz. možnost, ki jo nudi zakon in ga je šteti kot "primarni zahtevek"1 v postopku za odložitev izvršitve
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00007394
ZKP člen 128, 314, 371, 371/1, 371/1-11. KZ-1 člen 228, 228/1. - člen 74, 74/6.
zakonski znaki kaznivega dejanja - poslovna goljufija - snemanje glavne obravnave - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo odločbe
Obrambi je bilo pojasnjeno, da je bila glavna obravnava v skladu s tretjim odstavkom 314. člena ZKP posneta le v delu zaključnih besed strank, za poslušanje avdio posnetka pa mora obramba predložiti osebno kvalificirano digitalno potrdilo ter sodišču sporočiti davčno številko, s katero bo zagovorniku možno dodeliti dostop do zvočnega posnetka. Navedeno je v skladu z določbo šestega odstavka 74. člena Sodnega reda, zato pritožbena izvajanja, ki sodišču prve stopnje očitajo kršitev pravice do poštenega sojenja in kršitev pravice do pritožbe, niso utemeljena.
Finančno stanje družbe H... P. S. d.o.o. je torej v opisu kaznivega dejanja v izreku sodbe prikazano drugače kot ga sodišče prve stopnje ugotavlja v razlogih sodbe. Gre za odločilno dejstvo, na podlagi katerega se sklepa o tem, v kakšnem finančnem stanju je bila gospodarska družba ob sklenitvi pogodbe in ali je obdolženi to finančno stanje ter njegovo perspektivo oškodovanki prikazal resnično ali lažnivo, pri čemer naj bi slednje storil z goljufivim namenom, da oškodovanka z njim sklene posojilno pogodbo za znesek, ki ga že ob sklenitvi pogodbe ni nameraval vrniti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - STVARNO PRAVO
VSM00003765
ZTLR člen 72, 72/1. ZPP člen 8, 310, 310/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 340. ZST-1 člen 13, 34a.
priposestvovanje lastninske pravice - zakonita posest - desetletna priposestvovalna doba - dobra vera - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - dokazna ocena - sodna poravnava - pravni naslov za pridobitev (so)lastninske pravice - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo sodbe - razlogi od odločilnih dejstvih - kršitev pravice do izjave v postopku - kršitev načela kontradiktornosti postopka - odločba o stroških postopka v sodbi - poseben sklep o stroških postopka - rok za vložitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks - začetek teka roka za plačilo sodne takse
Stališče pritožbe, da je nujni pogoj za dobrovernost priposestvovalca obstoj zakonitega temelja, in to (celo) takšnega, ki naj bi privedel do vknjižbe lastninske pravice v zemljiško knjigo, je materialnopravno zmotno.
Sodna poravnava pomeni pravnomočen izvršilni naslov, kar pomeni da so toženci s sodno poravnavo pridobili možnost, da svojo terjatev, torej izročitev lesa, izsilijo v izvršilnem postopku.
Dejstvo je, da je tožnik na podlagi sodne poravnave pridobil veljaven pravni naslov za pridobitev solastninske pravice na vseh obravnavanih nepremičninah. Na kakšen način pa bo uveljavljal vpis svoje pravice v zemljiško knjigo, torej s tožbo na izstavitev ZK listine, ali na pravnem naslovu prisposestvovanja pa je njegova odločitev.
Nima prav pritožba, da odločitev v nepravdnem postopku o načinu delitve nepremičnine predstavlja pravnomočen izvršilni naslov v postopku ugotavljanja pridobitve lastninske pravice na podlagi priposestvovanja, kvečjemu predstavlja oviro za ponovno odločanje o delitvi nepremičnine.
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11. ZIKS-1 člen 12. KZ-1 člen 86.
alternativna izvršitev kazni zapora - absolutna bistvena kršitev določb postopka - enako varstvo pravic - ni razlogov o odločilnih dejstvih - presoja vseh okoliščin
V skladu z ustaljeno sodno prakso se mora sodišče opredeliti do vseh relevantnih navedb predlagatelja, saj je obrazložena sodna odločba bistveni del poštenega postopka. Razlogi morajo biti obrazloženi na konkreten in jasen način, pri čemer mora biti iz njih tudi razvidno, da se je sodišče seznanilo z navedbami strank ter so do njih, če so dopustne in za odločitev pomembne, v obrazložitvi sodne odločbe ustrezno opredeliti.
najemno razmerje - nedovoljene pritožbene novote - storitev opravljena
Tožena stranka je očitno bila pozvana na opravo svoje pogodbene obveznosti, a je ni nameravala opraviti. To zadostuje za nastanek upravičenja tožeče stranke, da beljenje opravi sama, na stroške tožene stranke. Uporaba določbe 266. člena OZ je zato povsem na mestu.
ZPP člen 7. ZFPPIPP člen 64, 64/1, 67, 121, 121/1, 399, 399/1, 399/3, 399/4, 399/4-3.
ugovor proti odpustu obveznosti - namen odpusta obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - nesorazmeren prevzem obveznosti glede na premoženjski položaj dolžnika - priznanje terjatve v stečajnem postopku - postopek preizkusa terjatev - prerekanje terjatev v stečajnem postopku - položaj stranke v stečajnem postopku - osebni stečaji - lahkomiselnost - nezatrjevana dejstva
Insolventni dolžnik ima v postopku osebnega stečaja pravico prerekati pravočasno prijavljene terjatve upnikov že na podlagi prvega odstavka 64. člena ZFPPIPP, v skladu s 1. točko 385. člena ZFPPIPP pa ima tudi položaj stranke v postopku osebnega stečaja, kar pomeni, da lahko vlaga pravna sredstva za zaščito svojih interesov. V tem postopku ni več mogoče razpravljati o tem, da posojilo morda ni znašalo 15.000,00 EUR, temveč le 1.500,00 EUR. Vse ugovore glede tega, ki jih sedaj uveljavlja dolžnik, bi moral uveljaviti v postopku preizkusa terjatev.
Gre za dejstvo, ki ga nobena od strank ugovornega postopka ni zatrjevala, zato tudi sodišče nanj ne bi smelo opreti svoje odločitve.
ZPP člen 108, 108/5, 110, 110/3. ZFPPIPP člen 121, 121/1.
stečajni postopek nad pravno osebo - predlog upnika za začetek stečajnega postopka - predujem za kritje stroškov stečajnega postopka - podaljšanje roka na predlog stranke - zavrženje predloga - rok za plačilo predujma - sodni rok - prekluzivni rok
Rok za plačilo predujma je sodni rok, ker ga je določilo sodišče, hkrati je to procesni rok, ker je določen za opravo procesnega dejanja stranke. Tak rok je podaljšljiv, če stranka iz opravičenih razlogov predlaga njegovo podaljšanje pred iztekom roka. Možnost podaljšanja roka pa ne pomeni, da sodni rok za opravo procesnega dejanja stranke ni prekluzivne, pač pa samo instruktivne narave. Vložitev predloga za podaljšanje roka ne prekine teka roka: rok teče naprej in če sodišče predlogu za podaljšanje ne ugodi, se šteje, kot da predlog za podaljšanje sploh ni vložen.
ZFPPIPP člen 221e, 221e/10, 221f, 221f/2, 221f/3, 221f/5, 221f/6.
zahteva za potrditev poenostavljene prisilne poravnave - poenostavljena prisilna poravnava - dopolnitev zahteve - sklep o dopolnitvi - zakonski rok - nepodaljšljivi rok
Kadar zakon določa rok za uveljavitev pravice, morajo predlagatelj in nasprotni udeleženci (v tem primeru upniki) ta rok spoštovati, sicer jih zadenejo posledice, ki jih predpisuje zakon.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00012102
KZ-1 člen 205, 205/3. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11.
velika tatvina - kvalificirana oblika kaznivega dejanja - velika premoženjska korist - velika vrednost stvari - direktni naklep - obarvani naklep - zavestna sestavina direktnega naklepa glede kvalifikatornih okoliščin pri veliki tatvini - zavest o veliki vrednosti stvari - ni razlogov o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Na ravni neobrazloženosti je ostal namen vseh treh obtožencev, da si z ravnanjem, ki jim ga očita obtožba, pridobijo veliko premoženjsko korist in tudi, da jim je šlo za to, da si takšno premoženjsko korist pridobijo. Zgolj navedba, da je bil cilj storilcev pridobitev velike premoženjske koristi, z obrazložitvijo, da so si zase prilastili različne vsote denarja in slednje potem hoteli prikriti, namreč ni zadostna, saj ostaja praktično na ravni opisa njihovega ravnanja. Sodišče bi moralo tehtno obrazložiti, ali je bila v zavesti obtožencev velika vrednost stvari (denarnega zneska) in odgovoriti na vprašanje, ali je obtožencem šlo za to, da si prilastijo stvar takšne vrednosti, kar je bistvena okoliščina kaznivega dejanja velike tatvine po tretjem odstavku 205. člena KZ-1 oz. pomoči pri kaznivem dejanju velike tatvine po tretjem odstavku 205. člena KZ-1. Izostanek slednjega pa pomeni, da prvostopenjska sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih in je tako obremenjena s kršitvijo določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.
Pritožnica skuša skozi splošne določbe 92. člena SZ-1 o dolžnostih lastnika stanovanja (apartmaja), na obtoženega E. P. nasloviti očitek kršitve dolžnostnega ravnanja, ki pa zadeva koncesionarja na podlagi določb Zakona o varstvu okolja, Uredbe o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom (v nadaljevanju Uredba), Koncesijske pogodbe o izvajanju obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom na območju občine V. št. 353-02-..., sklenjene med Republiko Slovenijo kot koncedentom in D. d. o. o., kot koncesionarjem z dne 19. 1. 2007 (v nadaljevanju Koncesijska pogodba), dodatka št. 1 k pogodbi ter Pravilnika o oskrbi malih kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov pri opravljanju javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov (v nadaljevanju Pravilnik). Kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje pod točko 20 obrazložitve izpodbijane sodbe, uporabnik dimnikarske storitve obtoženi E. P. v času od leta 2006 do 15. 1. 2012 koncesionarju ni onemogočal oprave koncesionarske storitve. Še več, kot je bilo ugotovljeno v dokaznem postopku, temu pa tudi pritožnica ne oporeka, koncesionar ne le, da svoje vsakoletne obveznosti ni opravil, tudi uporabnikom ni pošiljal obvestil o napovedani storitvi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00003912
ZPSPP člen 14. ZPP člen 115.
najem poslovnih prostorov - povrnitev vlaganj - pogodbeno izražen namen - vzdrževalna dela - preložitev naroka za glavno obravnavo - konkretiziranost navedb - nepredvidljivi dogodek - upravičeni razlogi za izostanek
To, da je v času razpisanega naroka potekal sejem, ki ga je organizirala tožena stranka in da je bilo mogoče v času trajanja sejma pričakovati nepredvidljive dogodke, na katerih ne more biti prisoten nihče drug, kot zakoniti zastopnik tožene stranke, pomeni le, da bi morala takšne nepredvidljive dogodke pričakovati predvsem tožena stranka. Če bi tako ravnala, bi že takoj (ali vsaj kmalu potem), ko je prejela vabilo na narok dne 10. 3. 2016 (4. 1. 2016), sodišču opravičila svoj izostanek zaradi (zagotovo) vnaprej znane okoliščine - da bo v času razpisanega naroka potekal navedeni sejem. Ne v opravičilu ne v pritožbi ni navedeno (seveda tudi ne dokazano), katera je bila "nepredvidljiva situacija", ki je zakonitega zastopnika tako nenadoma zadržala.
Prenove sanitarij ni mogoče uvrstiti med takšna ureditvena dela, ki so bila potrebna za prilagoditev prostorov izvajanju dejavnosti najemojemalca niti med katera od drugih del, za katera je tožeča stranka dala soglasje in se dogovorila za povračilo vlaganj. Utemeljeno je sodišče prve stopnje poudarilo, kar se zdi očitno tudi višjemu sodišču: da je tudi tožena stranka Pogodbo razumela tako, da prenova sanitarij ne spada med v Pogodbi vsebovana dela, za katera je tožeča stranka že vnaprej podala soglasje. Na noben drug način si ni mogoče razlagati njene prošnje za soglasje za prenovo.
ZFU člen 17, 17/1, 95, 95/1, 95/1-2. ZDavP-2 člen 352, 352/1, 352/4, 353, 397.
predložitev dokumentacije - konkretizacija kršitev - obračun davkov in prispevkov - zakonski znaki prekrška - plačilni nalog izdan v postopku o prekrških - določnost plačilnega naloga
Iz izdanega PN z dne 29. 7. 2015 se zavezanki, torej pravni osebi in obema odgovornima osebama očita opustitev ravnanja, ki je za zavezance kot zapovedna norma predpisano v določbi prvega odstavka člena 17 ZFU in iz katere izhaja, da uradna oseba lahko zahteva od zavezanca in osebe, ki je dolžna sporočiti podatke in predložiti listine, dokumente in druge zapise, da v določenem roku in na določenem kraju sporoči kateri koli podatek ali predloži dokument, potreben za opravljanje nalog finančne uprave, ne glede na obliko, v kateri se nahaja, oseba pa na zahtevo uradne osebe sporoči tudi podatke o osebi, pooblaščeni za opravljanje poslov, pri opravljanju katerih naj bi bila storjena kršitev predpisov. Ta norma torej zapoveduje določeno aktivnost davčnih zavezancev, torej predložitev ustreznih podatkov, opustitev takega ravnanja pa je sankcionirana po 2. točki prvega odstavka člena 95 ZFU z izrekom tam predpisane globe za pravno osebo oziroma v tretjem odstavku člena 95 ZFU za odgovorno osebo. Strinjati se je s pritožbo, da takšne pasivnosti davčnega zavezanca, ki pomeni kršitev zapovedne norme iz prvega odstavka člena 17 ZFU in je sankcionirana v določbah člena 95 istega zakona ni mogoče enačiti z zapovedno normo po členu 353 ZDavP-2 iz katere v prvem odstavku izhaja obveznost zavezanca (prvi in četrti odstavek člena 352 istega zakona) na predložitev obračuna prispevkov za socialno varnost najpozneje do 15. dne v mesecu, oziroma plačilo najpozneje do 20. dne v mesecu za pretekli mesec in da mora zavezanec predložiti obračun davčnih odtegljajev davčnemu organu in plačati prispevke za socialno varnost v roku, kot je določen za akontacijo dohodnine od dohodkov. Kršitev te zapovedne norme pa je sankcionirana po 2. točki prvega odstavka člena 397 istega zakona in se glasi na nepredložitev obračuna davčnega odtegljaja oziroma na nepredložitev obračuna davčnega odtegljaja na predpisan način in v predpisanih rokih. Ne očita se torej pravni osebi kot davčni zavezanki, da ni na predpisan način oziroma v predpisanem roku predložila obračuna davčnega odtegljaja, kot to napačno razloguje prvo sodišče, kajti le v tem primeru bi moral pristojni organ v odločbi tako ravnanje pravne osebe sankcionirati tudi s poimensko navedbo delavcev, torej konkretizirati, za katere zaposlene delavce, ki jim je pravna oseba kot delodajalec izplačala plače, obrazec na predpisan način oziroma v predpisanem roku ni bil izpolnjen oziroma dostavljen pristojnemu organu.
plačilni nalog za plačilo sodne takse - neplačilo sodne takse za pritožbo - domneva umika pritožbe - pritožba zoper sklep o ustavitvi postopka - taksne oprostitve na podlagi zakona - oprostitev plačila sodne takse
ZST-1 od zadnje novele (ZST-1C), ki je začela veljati 11. 11. 2016 (torej pred vložitvijo obravnavane pritožbe), določa, da se sodna taksa med drugim ne plača v postopkih odločanja o pritožbi zoper sklep o ustavitvi postopka zaradi domneve umika tožbe ali pravnega sredstva iz razloga neplačane takse.
Ker tožena stranka takšne sodne takse ni bila dolžna plačati, je napačna odločitev, da se, zaradi ne plačila, njena pritožba šteje za umaknjeno. Višje sodišče jo je zato razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP). Prav tako je razveljavilo plačilni nalog, s katerim je bila sporna sodna taksa toženi stranki naložena v plačilo.
določitev preživnine - določitev preživnine za mladoletnega otroka - kreditna obveznost - kreditna obveznost staršev - življenjske potrebe otroka - pritožbena novota - dopustna pritožbena novota - rojstvo otroka kot dopustna pritožbena novota - stiki med starši in otrokom - vloga centra za socialno delo v sodnem postopku - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - navidezna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Preživninske obveznosti imajo praviloma prednost pred kreditnimi obveznostmi, kar je ustaljeno stališče sodne prakse. V primeru odstopanja od navedenega stališča, pa je potrebna skrbna presoja, katere so tiste okoliščine konkretnega primera, ki terjajo drugačno obravnavo (npr. kredit za reševanje stanovanjskega problema).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSM00004013
Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 4.. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 1, 1/2, 1/2-a, 24, 24/1, 27, 31, 31/1.. ZD člen 176.. ZMZPP člen 67.. ZPP člen 18, 29, 62.. ZZZDR člen 12, 51, 51/2.
mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - dedovanje - nepremičnina v tujini - Republika Hrvaška
Skupno premoženje zakoncev je enoten pojem, premoženjsko razmerje iz zakonske zveze ali izvenzakonske skupnosti pa je treba obravnavati enotno. Ni ga mogoče obravnavati posebej glede premičnega premoženja in posebej glede nepremičnega premoženja, pri tem pa še posebej glede nepremičnin v Republiki Sloveniji in posebej glede nepremičnin v Republiki Hrvaški. Zato je za odločanje o tožbenem zahtevku glede obstoja izvenzakonske skupnosti slovenskih državljanov, ki sta do smrti enega živela v Republiki Sloveniji in o njunem skupnem premoženju, ki je tudi glede nepremičnin pretežno v Sloveniji, pristojno slovensko sodišče. Za to govorijo vse navezne okoliščine, razen lege ene nepremičnine. Tudi glede ene nepremičnine v Republiki Hrvaški ne gre za spor o pridobitvi in varstvu stvarnih pravic na nepremičnini, ki bi se reševal po določbah stvarnega prava, pač pa za spor o tem, ali je ta stvar del skupnega premoženja izvenzakonskih partnerjev, za rešitev katerega je treba uporabiti ZZZDR.
plačilo sodne takse v zapuščinskem postopku - zavezanec za plačilo sodne takse
Ker je bila dedinja N. H. dedno že odpravljena, dedič V. L. pa je dedni delež odstopil sodedinji J. Ž., je celotno zapustničino premoženje podedovala J. Ž., zato ji je prvo sodišče pravilno naložilo plačilo sodne takse v celoti.
Sklep o zavrženju predloga ni obrazložen. Sodišče prve stopnje je namreč v njem navedlo le, da je toženo stranko pozvalo, naj dopolni nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse in da je bil poziv (sklep) toženi stranki vročen 22. 5. 2017. O tem ali je tožena stranka predlog dopolnila in do kdaj bi to morala storiti, ni povedalo ničesar. Iz navedenega izhaja, da izpodbijani sklep ne vsebuje razlogov za zavrženje predloga tožene stranke.
Iz opisa izhaja, da je obtoženec hudo telesno poškodoval oškodovanca iz malomarnosti na način, da ga je z motornim vozilom na njivi prevozil. V opisu navedena "premajhna varnostna razdalja" ne predstavlja dolžnostnega ravnanja v smislu kršitve pravil cestnega prometa (konkretno 44. člena Zakona o pravilih cestnega prometa - v nadaljevanju ZPrCP, ki ga pogreša pritožba, ki se na področju nesreče ne uporabljajo, ker gre za površino, na kateri se ne odvija javni promet, kot bo obrazloženo v nadaljevanju), ampak predstavlja opustitev potrebne previdnosti in obvladovanja vozila v smislu varnega zasledovanja z varno zaustavitvijo pred zasledovanim voznikom motornega kolesa, to je oškodovancem, kar predstavlja pravno relevantno dejstvo glede ugotavljanja obtoženčeve krivde za povzročitev hude telesne poškodbe oškodovanca. Definicijo prometne nesreče ureja 109. člen ZPrCP. V obravnavanem primeru je bilo kaznivo dejanje sicer storjeno z motornim vozilom, vendar na njivi, torej v okoliščinah, ki niso značilne za javni cestni promet, zato obtoženčevo ravnanje ustreza biti kaznivega dejanja povzročitve hude telesne poškodbe iz malomarnosti in ne povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti. Ob takšnem razumevanju opisa kaznivega dejanja v pritožbi pogrešana blanketna pravna norma ne predstavlja zakonskega znaka obtoženemu očitanega kaznivega dejanja hude telesne poškodbe.
Stvarna služnost na nepremičnini ni ustanovljena v korist določene osebe, ampak v korist gospodujoče nepremičnine. Zato glede izvrševanja ne more biti omejena samo na osebo vsakokratnega lastnika, ampak se razteza na vse, ki gospodujoče zemljišče uporabljajo. Posledično tudi za priposestvovanje stvarne služnosti ni pomembno, kdo - lastnik gospodujočega zemljišča ali morda posestnik tega zemljišča s soglasjem njegovega lastnika - jo izvršuje. Prav tako se na služnost, priposestvovano v korist gospodujoče nepremičnine, lahko sklicuje vsakdo, ki gospodujočo nepremičnino uporablja, tudi tožena stranka, ki sicer ni njena lastnica, v pravdi zaradi protipravnega vznemirjanja lastninske pravice lastnika služeče nepremičnine, in sicer z ugovorom, da vznemirjanje v konkretnem primeru ni protipravno.