CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00004197
ZPP člen 352. Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 15, 15a, 15b, 15c, 16, 16/1, 17.
pravni interes za pritožbo - pristojnost slovenskega sodišča - spletne igre na srečo v eu - potrošnik - poklicna dejavnost - pridobitna dejavnost - kršitev splošnih pogodbenih pogojev - nepoštenost ravnanja - slaba vera - kolizija interesov - zamudne obresti
Obe stranki v pogodbenem razmerju sta ravnali nepošteno, drugotožeča stranka zato, ker je zaobšla pravila glede imetništva oziroma igranja prek dveh računov in tožena stranka, ker je nepošteno ravnanje drugotožeče stranke določen čas dovoljevala, pri tem od igre drugotožeče stranke služila s provizijami, nato pa zasegla celotno dobroimetje na njenem računu. V koliziji interesov drugotožeče in tožene stranke pa je odločilno, da je bila tožena stranka tista, ki je nepošteno ravnanje drugotožeče stranke stranke, ki je (bilo) v nasprotju z njenimi splošnimi pogoji, dopuščala, dokler je od tega imela koristi, zato tega istega ravnanja ne more kasneje sankcionirati z utemeljevanjem, da je drugotožeča stranka kršila pogodbena določila ter si s tem pridobiti celotno premoženjsko korist iz naslova igre drugotožeče stranke.
odločanje o sporu o pristojnosti - gospodarski spor - stvarna pristojnost okrožnega sodišča - pristojnost okrožnega sodišča ne glede na vrednost spornega predmeta - sporazum o krajevni pristojnosti
V obravnavani zadevi sta obe pravdni stranki gospodarski družbi, tožeča stranka pa vtožuje plačilo zneska 36.524,83 EUR. Ugotovitev Okrajnega sodišča v Kranju, da je za sojenje v obravnavani zadevi pristojno okrožno sodišče in ne okrajno, je torej pravilna. Ker ima tožena stranka sedež družbe v sodnem okraju Okrožnega sodišča v Kranju, je po pravilih o splošni krajevni pristojnosti to krajevno pristojno za sojenje.
Oporoka zaradi oporočiteljeve nerazsodnosti in zmote ni neveljavna in se iz tega razloga ne more zahtevati, da se to ugotovi; lahko se jo kvečjemu razveljavi.
Oporoka ne more postati neveljavna iz razloga oporočiteljeve nesposobnosti ali napake volje, če prvo stopenjsko sodišče pomotoma tako misli, ker materialno pravo tega ne določa.
Temeljno pravilo je, da mora stranka, ki v pravdi ne uspe, povrniti nasprotni stranki stroške postopka. Tožeča stranka uspe tudi, če tožena stranka pripozna terjatev.
Če je terjatev priznana v postopku poenostavljene prisilne poravnave, je takšno ravnanje dolžnika (priznanje terjatve) vsebinsko enako kot pripoznava zahtevka. Posledica priznanja terjatve v postopku poenostavljene prisilne poravnave je torej ta, da je potrebno tožbo zavreči, saj je tožeča stranka s svojim zahtevkom uspela. Zoper takšen, z vidika tožeče stranke naključen dogodek, se tožeča stranka niti ne more braniti, k njemu tudi sicer ne prispeva nič.
leasing pogodba - odstop od pogodbe o leasingu - prodaja predmeta leasinga - skrbnost leasingodajalca pri prodaji - zmanjševanje škode - razumni ukrepi za zmanjšanje škode - obseg odškodnine - vrednost vozila - podpis prevzemnega zapisnika - zavrnitev predlaganih dokazov
Pri presoji ravnanja leasingodajalca, ki ga narekuje četrti odstavek 243. člena OZ, ni bistveno, kakšna je bila ocenjena tržna vrednost vozila, ampak to, ali je lesongodajalec pri prodaji ravnal s potrebno skrbnostjo in izvedel razumne ukrepe za zmanjšanje škode.
ZIZ člen 32, 32/1, 134, 134/1, 134/3, 141, 141/7, 147, 147/1. ZPP člen 212, 360, 360/1.
dolžnikov dolžnik - ugovor zoper sklep o izvršbi - odgovornost za opuščeno odtegnitev in izplačilo - odgovornost organizacije za plačilni promet - odgovornost za neizvršitev sklepa o izvršbi - vrstni red poplačila terjatev - prednost pri poplačilu terjatve - trditveno in dokazno breme - pomanjkljive trditve - informativni dokaz - dolžnost obvestitve - dopustnost izvršbe na predmetu - fiduciarni račun
Dolžnikov dolžnik v ugovoru ni navedel konkretnih in preverljivih podatkov v zvezi s sklepi o izvršbi, ki naj bi imeli pri izvršitvi prednost pred predmetnim sklepom o izvršbi, čeprav je bilo trditveno in dokazno breme za ugovorno trditev, da predmetnega sklepa o izvršbi ni mogel izvršiti zaradi drugih sklepov o izvršbi, na njem, saj gre za dejstvo v njegovi sferi.
Po prvem odstavku 23. člena ZGD-1 registrski organ zavrne predlog za vpis firme v register, ki je v nasprotju z določbami tega poglavja (poglavje ZGD-1 o firmi - členi 12-28) ali ki se ne razlikuje jasno od že registriranih firm in imen drugih subjektov v Republiki Sloveniji. To pa pomeni, da registrsko sodišče ne presoja le razlikovanja predlaganega vpisa firme od že registriranih firm drugih subjektov v Republiki Sloveniji, pač pa tudi, ali je v skladu z drugimi določbami ZGD-1 o firmi.
Določba prvega odstavka 23. člena ZGD-1, ki zapoveduje sodišču preizkus predlagane firme v sodni register skladno z določbami ZGD-1 o firmi, in določba drugega odstavka 23. člena ZGD-1, ki družbi, ki meni, da se firma druge družbe ne razlikuje jasno od njene prej registrirane firme, znamke ali neregistriranih znakov, ki uživajo varstvo po predpisih, ki urejajo znamke, omogoča vložitev tožbe na opustitev uporabe firme, njen izbris iz registra in odškodnino, se ne izključujeta ampak dopolnjujeta. Sodišče pri opravi preizkusa, kot mu ga nalaga prvi odstavek 23. člena ZGD-1, namreč ne more presojati vseh možnih pojavnih oblik sorodnosti in s tem zamenljivosti firm družbe s firmo druge družbe, zato je družbi omogočeno pravno varstvo njene firme tudi po drugem odstavku 23. člena ZGD-1. Zato je pravilno pritožbeno stališče, da možnost vložitve tožbe po drugem odstavku 23. člena ZGD-1, presoje varstva firme po prvem odstavku 23. člena ZGD-1 že v registrskem postopku ne izključuje.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - izbrisni razlog - neposlovanje na poslovnem naslovu - neporavnane obveznosti - ugovor - odločba Ustavnega sodišča
V izbrisnem postopku po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP je mogoče uveljaviti vsebinsko enak ugovor kot v izbrisnem postopku po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP.
Upnik je v ugovoru zoper sklep o začetku postopka izbrisa s trditvami, da ima subjekt vpisa neporavnane obveznosti, uspel izpodbiti obstoj izbrisnega razloga. Upnik je namreč navedel, da ima do dolžnika še terjatve, kar pomeni, da subjekt vpisa ni izpolnil vseh svojih obveznosti. To pa je ovira za izbris iz sodnega registra brez likvidacije po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - ustavitev postopka izbrisa - izbrisni razlog - neposlovanje na poslovnem naslovu - neporavnane obveznosti - ugovor - odločba Ustavnega sodišča
V izbrisnem postopku, začetem iz razloga iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP (če družba ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register) je do odprave ugotovljene protiustavnosti zakona dovoljeno uveljaviti vsebinsko enak ugovor kot v izbrisnem postopku po 1. točki prvega odstavka 427. čelna ZFPPIPP. V obravnavanem primeru sta upnika tak ugovor tudi uveljavljala, sodišče prve stopnje pa je materialnopravno pravilno kot podlago za odločitev upoštevalo citirano odločbo Ustavnega sodišča, saj Državni zbor še ni sprejel spremembe ZFPPIPP, s katero bi odpravil ugotovljeno protiustavnost zakona. Ker je presodilo, da sta ugovora upnikov utemeljena, je pravilno zaključilo, da ni razloga za izbris subjekta vpisa iz sodnega registra in postopek izbrisa ustavilo
ZMZPP člen 94, 94/1, 108, 108/1, 108/6. ZPP člen 191, 319, 319/2.
postopek za priznanje tuje sodne odločbe - reševanje predhodnega vprašanja - zmotna uporaba materialnega prava - identiteta tožbenih zahtevkov - ugovor razsojene stvari (res iudicata) - sosporništvo glavnega dolžnika in poroka
Po prvem odstavku 108. člena ZMZPP se postopek za priznanje tuje sodne odločbe začne na predlog. V šestem odstavku 108. člena pa je vsakemu sodišču dana pristojnost, da odloča o priznanju te odločbe kot o predhodnem vprašanju z učinkom le za ta postopek, če o priznanju tuje sodne odločbe ni bil izdan poseben sklep. Iz vloge drugotožene stranke, v kateri le-ta uveljavlja, da so izpolnjeni vsi pogoji za priznanje pravnomočne sodbe srbskega sodišča, pa implicitno izhaja njen predlog, naj o priznanju te odločbe odloča kar sodišče v predmetnem postopku. Prvostopenjsko sodišče je zato zmotno uporabilo materialno pravo, ker je presodilo, da bi le v posebnem postopku priznana odločba Gospodarskega sodišča v Beogradu po prvem odstavku 94. člena ZMZPP imela enak učinek v Republiki Sloveniji kot domača sodna odločba. Pritožnik zato utemeljeno prvostopenjskemu sodišču očita neizčrpanje zakonskega pooblastila iz šestega odstavka 108. člena ZMZPP, da samo kot predhodno vprašanje reši vprašanje priznanja pravnomočne odločbe srbskega sodišča.
ZPP člen 101, 205, 205/1, 205/1-4. ZFPPIPP člen 97, 97/2, 245, 386, 386/1, 386/1-1.
prekinitev postopka - začetek postopka osebnega stečaja - pravne posledice začetka stečajnega postopka - poslovna sposobnost stečajnega dolžnika - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - prenos pooblastil na upravitelja - položaj in pristojnosti upravitelja - pravdna sposobnost - pooblastilo odvetniku
V obravnavanem primeru je tožnik vložil tožbo po pooblaščencu že po začetku stečajnega postopka. Ker je bila tožnikova poslovna sposobnost omejena, za vložitev tožbe ni imel pravdne sposobnosti, zato je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, ko je pozvalo stečajno upraviteljico na odobritev njegovih pravdnih dejanj. Ker jih stečajna upraviteljica kot zakonita zastopnica stečajnega dolžnika ni odobrila, je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, ko je tožbo zavrglo.
ZD člen 10, 10/1, 10/2, 11, 11/1, 14, 14/1, 15, 15/1, 210, 210/1, 213, 213/1. ZZZDR člen 12, 12/2.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - sporna dejstva - obstoj zunajzakonske skupnosti - manj verjetna pravica
Če kdo v zapuščinskem postopku uveljavlja, da je dedič in svojo dedno pravico utemeljuje z zunajzakonsko skupnostjo z zapustnikom, je treba obstoj te skupnosti ugotavljati v zapuščinskem postopku. Če bodo sporna dejstva, od katerih je odvisna presoja o obstoju zunajzakonske skupnosti (vključno z dejstvi, ki so ovira, da bi bila taka skupnost pravno priznana) bo potrebna napotitev na pravdo. Zapuščinsko sodišče bo na pravdo napotilo preživelega zunajzakonskega partnerja z zahtevkom na ugotovitev, da mu pripada dedna pravica oziroma da je zapustnikov zakoniti dedič, če bo glede na razpoložljive podatke štelo njegovo pravico za manj verjetno
JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00004977
OZ člen 190, 631, 1035. ZFPPIPP člen 246.
javno naročilo gradenj - neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev od naročnika - neposredna terjatev podizvajalca - zapadlost terjatve - ugovori naročnika - koneksnost terjatev - napake stvari - neupravičena pridobitev - nakazilo (asignacija) - začetek stečajnega postopka nad glavnim izvajalcem - pravne posledice začetka stečajnega postopka
Pripoznava je enostranska izjava volje dolžnika. To pomeni, da lahko le sopogodbenik, do katerega ima podizvajalec terjatev, to terjatev pripozna (v tem primeru glavni izvajalec). Naročnik oziroma nadzornik naročnika (oseba, ki na strani naročnika nadzira izvajanje del) zato ni tisti subjekt, ki bi lahko pripoznal terjatev podizvajalca, saj z njim ni v neposrednem pogodbenem odnosu.
Naročnik (tj. tožena stranka) se zahtevku lahko upira z uveljavljanjem ugovorov iz pogodbenega razmerja med njim in podjemnikom (glavnim izvajalcem). Te ugovore lahko naročnik uveljavlja v okviru presoje obstoja in dospelosti terjatve kot ene izmed ostalih predpostavk za utemeljenost zahteve iz 631. člena OZ.
Priznanja neposrednih zahtevkov podizvajalcev ni mogoče širiti tako, da bi se ti lahko izplačevali iz vsote, ki jo naročnik dolguje podjemniku za katerokoli delo.
SPZ člen 92, 99. OZ člen 334. ZPP člen 190. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-24, 2/1-25, 3.
varstvo lastninske pravice - poseg v lastninsko pravico - vrnitev nepremičnin v neposredno posest - vrnitveni zahtevek - odstranitveni zahtevek - opustitveni zahtevek - pasivna legitimacija - nasprotje v izreku sodbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - posest - dejanska oblast - posestno varstvo - pridobitev posesti dediča - dedičeva odgovornost za dolgove - javno dobro - javne ceste - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Ker posest ni pravica, se ne deduje. Zgolj s ciljem, da se dediču, ki je v trenutku zapustnikove smrti najpogosteje odsoten, nudi posestno varstvo nasproti tretjim (ne pa tudi obratno), SPZ v 29. členu določa, da dedič pridobi na zapustnikovih stvareh posest v trenutku zapustnikove smrti. Zato v sporu zaradi vrnitve stvari dedič ni pasivno legitimiran, če stvari, katere vrnitev se z lastninsko tožbo zahteva, nima tudi v dejanski posesti.
Tožnica pa utemeljeno opozarja na napačnost zaključka, da ni podana njuna pasivna stvarna legitimacija, kolikor zahteva odstranitev stvari in opustitev nadaljnjih poseganj v nepremičnino. Zanjo ni odločilno, ali sta toženca za protipravno stanje na tožničinih nepremičninah vedela ali k njemu kaj prispevala. Kolikor tožnica zahteva odstranitev stvari in opustitev nadaljnjih poseganj v nepremičnino, je predmet obravnave (zatrjevani) dolg pokojne, ki je nastal zaradi (zatrjevanega) protipravnega vznemirjanja s strani njune pravne prednice. Drugi in tretji toženec sta njena dediča in kot taka njena univerzalna pravna naslednika. Ker se ne dedujejo le pravice, temveč tudi dolgovi, in sicer tako denarni, kot tudi nedenarni, če niso osebne narave (v konkretnem primeru niso) (334. člen OZ), sta dediča zatrjevano obveznost pokojne, ki izhaja iz zatrjevanega protipravnega vznemirjanja, lahko podedovala.
Za odločitev v zadevi je pomembno, da je tožnica obravnavani nepremičnini namenila za pot, dostopno vsem. Kot pot jo torej smejo uporabljati tudi toženci. Za presojo, ali ravnanje prvega toženca in prvotne druge toženke preprečuje tožnici izvrševanje njenih lastninskih upravičenj z opisano vsebino, zato ne zadostuje, da sta toženca uporabljala pot za prehod, ampak je pomembno, ali sta bila onadva tista, ki sta postavila ograje in smreke ter položila tlakovce, oziroma ali sta onadva tista, ki imata izključno korist od tega.
odločanje v mejah postavljenega tožbenega zahtevka - sprememba tožbe - dokazno in trditveno breme - prekluzija - pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - dobra vera priposestvovalca
Za razliko od spremembe tožbe, ki jo lahko tožeča stranka poda do konca glavne obravnave, pa lahko pravdne stranke trditve in dokazne predloge načeloma podajo najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo. Na poznejših narokih za glavno obravnavo pa je bila v času predmetnega sojenja na prvi stopnji možnost navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov podana zgolj ob pogoju, da jih pravdne stranke brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku.
Lastninska pravica s strani pravnih prednikov je bila pridobljena s priposestvovanjem, torej izvirno. To pomeni, da sodelovanje (volja) prejšnjega lastnika (in še manj njegovega pravnega naslednika) za takšno pridobitev lastninske pravice ni (bila) potrebna (oziroma ni (bila) pogoj), hkrati pa tudi, da je v takih primerih vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo zgolj ugotovitvene narave.
V tožbi mora biti navedeno toliko dejstev, da je možna jasna identifikacija zahtevka in njegova ločitev od morebitnih drugih zahtevkov, na primer, za katero obdobje so bili izdani računi, katere storitve so z njimi obračunane.
Izdani račun je res verodostojna listina, ni pa tudi pravna podlaga za plačilo. V dvostranskih obveznostih se praviloma ena stranka zaveže nekaj storiti, druga pa ji zato plača. Račun je le izkaz višine zahtevanega plačila, ki se izstavi na podlagi pravne podlage, ne pa pravna podlaga, to je praviloma dvostranska pogodba.
Sodišče lahko pogodbeno pravno podlago (na primer način obračuna storitve) upošteva le na podlagi zatrjevanja strank, saj bi sicer uporaba pogodbenega prava sodišča brez (ustreznih) trditev ene od strank v odločitvi sodišča pomenila presenečenje za nasprotno stranko, ki se zoper te trditve ni imela možnosti izjasniti.
V prvem odstavku 17. člena Pogodbe je jasno in izrecno navedeno, da se v zavarovanje plačila svojih denarnih obveznosti lizingojemalec zavezuje lizingodajalcu izročiti 8 bianko menic ter poroštveno izjavo poroka in plačnika. Sodišče prve stopnje ni bilo dolžno iskati namena pogodbenih strank pri sklenitvi pogodbe, saj slednji izhaja iz same Pogodbe, Poroštvene in Menične izjave, katere je tožena stranka podpisala in se z njenimi vsebinami strinjala.
Tožena stranka ne more koristiti izgovorov glede pravne neukosti in se z ravnanjem kot ga predstavi (da je zaupala tožeči stranki in brez temeljitega pregleda podpisala pogodbo) rešiti odgovornosti, katero je prevzela s podpisom Pogodbe.
alternativni način izvršitve kazni zapora - način izvršitve kazni zapora - vikend zapor - teža kaznivega dejanja - presoja vseh okoliščin - objektivni in subjektivni kriteriji
Ob upoštevanju silovitosti najmanj dveh obsojenčevih udarcev, ki sta pri oškodovanki povzročila podplutbo čela, podplutbo in odrgnino nosu in zgornje ustnice ter raztrganino notranjega dela zgornje ustnice, na podlagi česar je sodišče ugotovilo, da je obsojenec ravnal z direktnim naklepom, medtem ko je do posledice - smrti oškodovanke prišlo zaradi njegove malomarnosti, je odločitev, da se izrečena kazen zapora izvrši na način, da jo prestane le ob vikendih, nepravilna.
odškodninska odgovornost - zasebno varovanje - uporaba prisilnih ukrepov - načelo sorazmernosti - pretep večih oseb - presoja zakonitosti ukrepa - pridržanje osebe - dovoljena samopomoč - ravnanje varnostnika - kdaj je podana krivda - delo varnostnikov
Uslužbenci (varnostniki) tožene stranke niso ravnali tako, da bi tožnik zaradi tega utrpel škodo, ki bi jo povzročili namenoma ali iz malomarnosti. Njihovo ravnanje je bilo skladno s predpisi, ki urejajo področje glede ukrepov in dolžnosti varnostnikov.
kupoprodajna pogodba - izpolnitev pogodbe - zahtevek na izpolnitev pogodbene obveznosti - izročitev stvari - pogodbeni temelj - odstop od pogodbe - nepravočasna izpolnitev nedenarne obveznosti - sprememba pogodbe - ugovor zastaranja - zastaranje zamudnih obresti
Pogodbena stranka namesto pogodbeno dogovorjene izročitve stvari ne more zahtevati denarne protivrednosti te stvari, ne da bi bodisi odstopila od pogodbe in zneska zahtevala kot odškodnine bodisi da bi v soglasju s pogodbeno stranko spremenila pogodbeno obveznost.