ZD člen 10, 10/1, 10/2, 11, 11/1, 14, 14/1, 15, 15/1, 210, 210/1, 213, 213/1. ZZZDR člen 12, 12/2.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - sporna dejstva - obstoj zunajzakonske skupnosti - manj verjetna pravica
Če kdo v zapuščinskem postopku uveljavlja, da je dedič in svojo dedno pravico utemeljuje z zunajzakonsko skupnostjo z zapustnikom, je treba obstoj te skupnosti ugotavljati v zapuščinskem postopku. Če bodo sporna dejstva, od katerih je odvisna presoja o obstoju zunajzakonske skupnosti (vključno z dejstvi, ki so ovira, da bi bila taka skupnost pravno priznana) bo potrebna napotitev na pravdo. Zapuščinsko sodišče bo na pravdo napotilo preživelega zunajzakonskega partnerja z zahtevkom na ugotovitev, da mu pripada dedna pravica oziroma da je zapustnikov zakoniti dedič, če bo glede na razpoložljive podatke štelo njegovo pravico za manj verjetno
OZ člen 10, 131, 171, 186, 186/3, 395, 395/2. ZPP člen 337, 337/1. - člen 6, 9.
odškodninska odgovornost - odgovornost za požar - protipravno ravnanje - vzrok za požar - odgovornost več oseb za isto škodo - solidarna odgovornost - deljena odgovornost - vmesna sodba - solidarne obveznosti
Toženca sta s svojim delovanjem - vzpostavitvijo električne napetosti v električni inštalaciji hiše - povzročila nevarno situacijo, zaradi katere oz. v zvezi s katero je prišlo do požara. Za nastalo škodo sta solidarno odgovorna. Oba sta ravnala v nasprotju s predpisi; njunega prispevka k nastali škodi pa ni mogoče ugotoviti.
ZPP člen 72, 72/2, 287, 347, 347/2. OZ člen 45, 73, 191. ZPP člen 212.
razveljavitev pogodbe - prisiljenje - prisila - pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba - fiktivni računi - pomanjkljiva trditvena podlaga - nesubstanciran dokazni sklep - nepotrebni dokazi - pritožbena obravnava - pravočasnost zahteve za izločitev sodnika
Toženka bi smela izločitev sodnice zahtevati najpozneje do konca glavne obravnave, če je res podvomila o njeni nepristranskosti (drugi odstavek 72. člena ZPP). Vendar tega ni storila. Predlog za izločitev, podan v pritožbi, je prepozen.
Manjkajoče trditvene podlage toženke ni mogoče nadomestiti z dokazi. Dokazni predlog služi zgolj v potrditev trditvenih navedb in ne sme biti podan z namenom njihovega nadomeščanja. Ker je toženko na pomanjkljivosti pravno relevantnih navedb v njeni trditveni podlagi opozorila že tožnica (tj. da toženka ni natančno in konkretno specificirala opravljenih storitev, da so storitve opredeljeno nedoločno in da v specifikaciji ni osnovnih informacij o tipu storitve, datumu oprave in njenem opisu), materialno procesno vodstvo sodišča s tem v zvezi ni bilo potrebno.
OZ člen 336, 336/1, 341, 346, 364, 766, 766/1, 779, 779/1.
plačilo za odvetniške storitve - zastaranje terjatve - pretrganje teka zastaranja - pripoznava zastarane terjatve - pogodba o naročilu - izpolnitev obveznosti po pogodbi - petletni zastaralni rok - pripoznava dolga - ugovor zastaranja
V skladu z dogovorom je plačilo za opravljene storitve zapadlo v roku enega leta po pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji. Takrat je nastopila obveznost toženca (naročitelja oziroma pravnega naslednika naročiteljice), da tožniku plača opravljeni posel. Nastala pa je tudi terjatev tožnika do toženca in s tem njegova pravica terjati izpolnitev obveznosti.
Tožnikova terjatev - plačilo za odvetniške storitve nastale v denacionalizacijskem postopku - je s potekom splošnega petletnega zastaralnega roka zastarala.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00004178
ZPP člen 315, 358, 358/1-5.
zavarovalnina - zavarovalna pogodba - zavarovalno kritje - splošni pogoji zavarovanja - prometna nesreča - nesreča, ki jo povzroči premikajoče motorno vozilo - temelj tožbenega zahtevka - vmesna sodba
Tožnica se je poškodovala med pospravljanjem garaže, in sicer med premikanjem njenega motorja, ki ga je hotela umakniti iz garaže na dvorišče. Tožnica je svoj motor iz garaže proti dvorišču premikala tako, da se je nanj usedla, ga prižgala in si z obema nogama pomagala potiskati motor iz garaže na dvorišče. Pri tem ni bila alkoholizirana. Pritožbeno sodišče sodi, da je opisani primer krit z zavarovalno pogodbo Splošnih pogojev AO-plus zavarovanja, ki krije škodo zaradi telesnih poškodb, ki jih v prometni nesreči (nesreča, v kateri je udeleženo vsaj eno z namenom vožnje premikajoče se vozilo) pri vožnji utrpi voznik vozila.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - izbrisni razlog - neposlovanje na poslovnem naslovu - neporavnane obveznosti - ugovor - odločba Ustavnega sodišča
V izbrisnem postopku po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP je mogoče uveljaviti vsebinsko enak ugovor kot v izbrisnem postopku po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP.
Upnik je v ugovoru zoper sklep o začetku postopka izbrisa s trditvami, da ima subjekt vpisa neporavnane obveznosti, uspel izpodbiti obstoj izbrisnega razloga. Upnik je namreč navedel, da ima do dolžnika še terjatve, kar pomeni, da subjekt vpisa ni izpolnil vseh svojih obveznosti. To pa je ovira za izbris iz sodnega registra brez likvidacije po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP.
odločanje o sporu o pristojnosti - gospodarski spor - stvarna pristojnost okrožnega sodišča - pristojnost okrožnega sodišča ne glede na vrednost spornega predmeta - sporazum o krajevni pristojnosti
V obravnavani zadevi sta obe pravdni stranki gospodarski družbi, tožeča stranka pa vtožuje plačilo zneska 36.524,83 EUR. Ugotovitev Okrajnega sodišča v Kranju, da je za sojenje v obravnavani zadevi pristojno okrožno sodišče in ne okrajno, je torej pravilna. Ker ima tožena stranka sedež družbe v sodnem okraju Okrožnega sodišča v Kranju, je po pravilih o splošni krajevni pristojnosti to krajevno pristojno za sojenje.
ZIZ člen 32, 32/1, 134, 134/1, 134/3, 141, 141/7, 147, 147/1. ZPP člen 212, 360, 360/1.
dolžnikov dolžnik - ugovor zoper sklep o izvršbi - odgovornost za opuščeno odtegnitev in izplačilo - odgovornost organizacije za plačilni promet - odgovornost za neizvršitev sklepa o izvršbi - vrstni red poplačila terjatev - prednost pri poplačilu terjatve - trditveno in dokazno breme - pomanjkljive trditve - informativni dokaz - dolžnost obvestitve - dopustnost izvršbe na predmetu - fiduciarni račun
Dolžnikov dolžnik v ugovoru ni navedel konkretnih in preverljivih podatkov v zvezi s sklepi o izvršbi, ki naj bi imeli pri izvršitvi prednost pred predmetnim sklepom o izvršbi, čeprav je bilo trditveno in dokazno breme za ugovorno trditev, da predmetnega sklepa o izvršbi ni mogel izvršiti zaradi drugih sklepov o izvršbi, na njem, saj gre za dejstvo v njegovi sferi.
Po prvem odstavku 23. člena ZGD-1 registrski organ zavrne predlog za vpis firme v register, ki je v nasprotju z določbami tega poglavja (poglavje ZGD-1 o firmi - členi 12-28) ali ki se ne razlikuje jasno od že registriranih firm in imen drugih subjektov v Republiki Sloveniji. To pa pomeni, da registrsko sodišče ne presoja le razlikovanja predlaganega vpisa firme od že registriranih firm drugih subjektov v Republiki Sloveniji, pač pa tudi, ali je v skladu z drugimi določbami ZGD-1 o firmi.
Določba prvega odstavka 23. člena ZGD-1, ki zapoveduje sodišču preizkus predlagane firme v sodni register skladno z določbami ZGD-1 o firmi, in določba drugega odstavka 23. člena ZGD-1, ki družbi, ki meni, da se firma druge družbe ne razlikuje jasno od njene prej registrirane firme, znamke ali neregistriranih znakov, ki uživajo varstvo po predpisih, ki urejajo znamke, omogoča vložitev tožbe na opustitev uporabe firme, njen izbris iz registra in odškodnino, se ne izključujeta ampak dopolnjujeta. Sodišče pri opravi preizkusa, kot mu ga nalaga prvi odstavek 23. člena ZGD-1, namreč ne more presojati vseh možnih pojavnih oblik sorodnosti in s tem zamenljivosti firm družbe s firmo druge družbe, zato je družbi omogočeno pravno varstvo njene firme tudi po drugem odstavku 23. člena ZGD-1. Zato je pravilno pritožbeno stališče, da možnost vložitve tožbe po drugem odstavku 23. člena ZGD-1, presoje varstva firme po prvem odstavku 23. člena ZGD-1 že v registrskem postopku ne izključuje.
V tožbi mora biti navedeno toliko dejstev, da je možna jasna identifikacija zahtevka in njegova ločitev od morebitnih drugih zahtevkov, na primer, za katero obdobje so bili izdani računi, katere storitve so z njimi obračunane.
Izdani račun je res verodostojna listina, ni pa tudi pravna podlaga za plačilo. V dvostranskih obveznostih se praviloma ena stranka zaveže nekaj storiti, druga pa ji zato plača. Račun je le izkaz višine zahtevanega plačila, ki se izstavi na podlagi pravne podlage, ne pa pravna podlaga, to je praviloma dvostranska pogodba.
Sodišče lahko pogodbeno pravno podlago (na primer način obračuna storitve) upošteva le na podlagi zatrjevanja strank, saj bi sicer uporaba pogodbenega prava sodišča brez (ustreznih) trditev ene od strank v odločitvi sodišča pomenila presenečenje za nasprotno stranko, ki se zoper te trditve ni imela možnosti izjasniti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSK00003687
Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 42.. ZIZ člen 38, 38/5.
osebni stečaj dolžnika - odpust obveznosti dolžnika - nadaljnji stroški izvršilnega postopka - odmera nadaljnjih izvršilnih stroškov - nagrada izvršitelju - izpraznitev in izročitev nepremičnin - nasilen vstop v stanovanje kot izvršilno dejanje - stroški, potrebni za opravo izvršbe
Ker je dolžnica upnici ključe izročila šele na dan izpraznitve in izročitve nepremičnine, je bil izvršitelj dolžan poskrbeti za nasilen vstop v nepremičnino in zamenjavo ključavnice in je zato upravičen do povračila stroškov nastalih v zvezi z zamenjavo ključavnic.
ZIZ člen 42, 42/1. ZFPPIPP člen 131, 132, 280, 281, 389, 390.
izterjava nadomestila preživnine - prednostne terjatve - preživninska terjatev - stečaj preživninskega zavezanca - osebni stečaj dolžnika - vpliv postopka zaradi insolventnosti na izvršilni postopek in postopek zavarovanja - vročanje sodnih pisanj osebi v stečaju - omejena procesna sposobnost - napačno vročanje - vročanje pisanj stečajnemu dolžniku - vročanje stečajnemu upravitelju - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa o izvršbi
Višje sodišče se pridružuje stališču sodišča prve stopnje, da se v obravnavanem postopku izterjuje terjatev iz naslova preživnine, torej gre za prednostno terjatev v skladu s 390. členom ZFPPIPP, za izterjavo katere se ne uporabljajo določbe 131., 132., 280. in 281. člena ZFPPIPP.
V skladu z določbo 390. člena ZFPPIPP je za izterjavo preživninske terjatve dopustno začeti izvršilni postopek tudi zoper dolžnika, ki je v osebnem stečaju. Ker gre za izterjavo denarne terjatve, postopek izvršbe (lahko) vpliva na obseg stečajne mase, saj se premoženje, ki spada v stečajno maso, in del premoženja, ki ga je mogoče zarubiti v izvršbi, prekrivata. Drugačno stališče bi izničilo namen določbe 390. člena ZFPPIPP, ki ureja posebna pravila za prednostne terjatve, saj izvršbe ne bi bilo mogoče realizirati glede na to, da je premoženje, ki ne sodi v stečajno maso, izvzeto tudi iz izvršbe (prim. 389. člen ZFPPIPP). Ker je torej predmet izvršbe lahko le premoženje, ki spada v stečajno maso, je dolžnikova procesna sposobnost v tem delu omejena in ga zato zastopa stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik.
Odvetnikom se pisanja vročajo tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu. Pooblaščenka tožeče stranke zato z zatrjevanjem in dokazovanjem, da je dvojnik vročilnice podpisala njej neznana oseba (ker se podpis na dvojniku vročilnice ne sklada s podpisom pooblaščenke), ne more uspeti. Pooblaščenka tožeče stranke v pritožbi namreč niti ne trdi, da dvojnika vročilnice ni oziroma ni mogel podpisati nobeden od njenih zaposlenih.
postopek za vrnitev v prejšnje stanje - pogoji za vrnitev v prejšnje stanje - plačilo sodne takse
Tožeča stranka je imela odvetnika in pooblaščenko. Odvetnik je prejeto obvestilo o taksni obveznosti za pritožbo poslal pooblaščenki, ki pa je zmotno menila, da gre za plačilo sodne takse za pritožbo v drugi zadevi, kjer jo zastopa ta odvetnik. Ker taksa ni bila plačana zaradi razloga, katerega je mogoče pripisati tožeči stranki, saj pooblaščenca nista bila zadosti skrbna pri ugotavljanju, za katero takso za pritožbo gre, ni mogoče šteti to za opravičljivi razlog za postavitev v prejšnje stanje.
SPZ člen 92, 99. OZ člen 334. ZPP člen 190. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-24, 2/1-25, 3.
varstvo lastninske pravice - poseg v lastninsko pravico - vrnitev nepremičnin v neposredno posest - vrnitveni zahtevek - odstranitveni zahtevek - opustitveni zahtevek - pasivna legitimacija - nasprotje v izreku sodbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - posest - dejanska oblast - posestno varstvo - pridobitev posesti dediča - dedičeva odgovornost za dolgove - javno dobro - javne ceste - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Ker posest ni pravica, se ne deduje. Zgolj s ciljem, da se dediču, ki je v trenutku zapustnikove smrti najpogosteje odsoten, nudi posestno varstvo nasproti tretjim (ne pa tudi obratno), SPZ v 29. členu določa, da dedič pridobi na zapustnikovih stvareh posest v trenutku zapustnikove smrti. Zato v sporu zaradi vrnitve stvari dedič ni pasivno legitimiran, če stvari, katere vrnitev se z lastninsko tožbo zahteva, nima tudi v dejanski posesti.
Tožnica pa utemeljeno opozarja na napačnost zaključka, da ni podana njuna pasivna stvarna legitimacija, kolikor zahteva odstranitev stvari in opustitev nadaljnjih poseganj v nepremičnino. Zanjo ni odločilno, ali sta toženca za protipravno stanje na tožničinih nepremičninah vedela ali k njemu kaj prispevala. Kolikor tožnica zahteva odstranitev stvari in opustitev nadaljnjih poseganj v nepremičnino, je predmet obravnave (zatrjevani) dolg pokojne, ki je nastal zaradi (zatrjevanega) protipravnega vznemirjanja s strani njune pravne prednice. Drugi in tretji toženec sta njena dediča in kot taka njena univerzalna pravna naslednika. Ker se ne dedujejo le pravice, temveč tudi dolgovi, in sicer tako denarni, kot tudi nedenarni, če niso osebne narave (v konkretnem primeru niso) (334. člen OZ), sta dediča zatrjevano obveznost pokojne, ki izhaja iz zatrjevanega protipravnega vznemirjanja, lahko podedovala.
Za odločitev v zadevi je pomembno, da je tožnica obravnavani nepremičnini namenila za pot, dostopno vsem. Kot pot jo torej smejo uporabljati tudi toženci. Za presojo, ali ravnanje prvega toženca in prvotne druge toženke preprečuje tožnici izvrševanje njenih lastninskih upravičenj z opisano vsebino, zato ne zadostuje, da sta toženca uporabljala pot za prehod, ampak je pomembno, ali sta bila onadva tista, ki sta postavila ograje in smreke ter položila tlakovce, oziroma ali sta onadva tista, ki imata izključno korist od tega.
ZASP člen 81, 106, 153, 156, 156/2, 157, 157/4, 157/7. ZASP-B člen 26, 26/4. ZPP člen 199, 199/1. OZ člen 198. ZDDV-1 člen 32, 33.
avtorski honorar - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - neupravičena obogatitev - višina nadomestila - veljavnost tarife - skupni sporazum - primerno nadomestilo - svet za avtorsko pravo - nasprotna tožba - davek na dodano vrednost (DDV) - vstop v pravdo - pravni interes
Tožeča stranka lahko upravlja tudi pravice na glasbenih delih, ki se retransmitirajo skupaj z AVD, a niso bila zanj posebej ustvarjena.
V relevantnem obdobju strank ni zavezoval veljavno sklenjeni skupni sporazum (156. člen ZASP-B), ki bi vseboval tudi tarifo (157. člen ZASP-B) za uporabo avtorskih del. Po prehodni določbi četrtega odstavka 26. člena ZASP-B ima zato veljavo takšnega skupnega sporazuma tarifa, vsebovana v Pravilniku 1998, ki se zato obravnava kot veljaven skupni sporazum, o čemer se je sodna praksa že izrekla.
Ceno, ki jo je upravičena zaračunati tožeča stranka za uporabo avtorskih del, ki jih varuje, določa tarifa, vsebovana v Pravilniku 1998, ki ne predpisuje obveznosti dodatnega plačila DDV oziroma možnosti, da se s tarifo določenemu nadomestilu prišteje še DDV. Takšna tarifa omogoča le zaključek, da je v ceni, določeni z njo, DDV že vsebovan.
varstvo lastninske pravice - vznemirjanje lastninske pravice - poseg v lastninsko pravico - dokazno breme
Dokazno breme o tem, da je toženec storil očitano mu dejanje, je na tožniku.
Tožnik ni uspel s stopnjo prepričanja dokazati, da je ravno toženec tisti, ki je sporni material navozil, niti ni uspel dokazati, da je toženec komurkoli naročil ali dovolil, da ta material pelje čez njegovo parcelo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00003866
OZ člen 174, 174/1, 179, 943, 943/1.
pravična denarna odškodnina - ao+ zavarovanje - posledice prometne nezgode - motorist - povrnitev nepremoženjske škode - huda telesna poškodba - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - povrnitev premoženjske škode - tuja nega in pomoč - pomoč družinskih članov - potni stroški - materialni stroški - zamuda pri izplačilu zavarovalnine - nezgodno zavarovanje
Tožnik je iz naslova nepremoženjske škode, ki jo je kot motorist utrpel v prometni nesreči, upravičen do odškodnine v višini 42.000,00 EUR (odškodnina zaradi telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem 20.000,00 EUR, duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti 20.000,00 EUR, duševne bolečine zaradi skaženosti 2.000,00 EUR), kar predstavlja 40 neto plač v času sojenja in predstavlja pravično denarno odškodnino.
Tožnik je v obdobju štirih mesecev potreboval eno uro tuje pomoči na dan. Ocena obsega pomoči je ustrezna, prav tako vrednost pomoči 5 EUR na uro za nekvalificirano pomoč družinskih članov. Zaključek, da pomoč, ki so jo tožniku nudili njegovi bližnji v zvezi z nakupovanjem in pri gospodinjskih opravilih, predstavlja običajno pomoč, predstavlja materialnopravni zaključek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00003589
ZPP člen 153, 153/3, 243. OZ člen 243, 243/4.
kršitev pogodbe - obseg odškodnine - zmanjšanje odškodnine - neskrbno ravnanje oškodovanca - opustitev dolžne skrbnosti - strokovno vprašanje - dokaz z izvedencem - neplačilo predujma za izvedenca - potrebni pravdni stroški - stroški odvetnika s sedežem zunaj območja sodišča
Toženec je s predlogom za postavitev izvedenca za motorna vozila dokazoval, da je bila prodajna cena za vozilo nerealna ter da je nerazumno odstopala od tržne vrednosti primerljivega vozila. Prvo sodišče je s sklepom pozvalo toženca za založitev predujma za izvedbo predlaganega dokaza, saj za ugotavljanje zgoraj navedenih strokovnih vprašanj, čemur pritrjuje v pritožbi tudi toženec, sodišče nima potrebnega strokovnega znanja (243. člen ZPP). Toženec predujma v postavljenem roku ni založil, predlog za podaljšanje roka za plačilo predujma pa je podal prepozno, zato je sodišče prve stopnje na podlagi tretjega odstavka 153. člena ZPP izvedbo tega dokaza opustilo, zaradi česar toženec ni zadostil dokaznemu bremenu za ugotavljanje neskrbnega ravnanja tožnice pri nadomestnem unovčenju avtomobila.
poplačilo upnikov - izpodbijanje vrstnega reda poplačila terjatev na razdelitvenem naroku - vabilo na razdelitveni narok
Ker drugi dolžnik ni pristopil na ponovljeni razdelitveni narok, nanj pa je bil pravilno vabljen, je ugasnila njegova pravica do izpodbijanja terjatve hipotekarnega dolžnika iz drugega in tretjega odstavka 201. člena ZPP.