stranka - skupnost etažnih lastnikov kot stranka v postopku - priznanje pravdne sposobnosti skupnosti etažnih lastnikov - motenje posesti - motilno ravnanje - zamenjava ključavnice - izvršitev sklepa etažnih lastnikov preko upravnika
Do motilnega ravnanja (zamenjava ključavnice) je prišlo po sklepu etažnih lastnikov, ki so ga ti sprejeli na zboru etažnih lastnikov, zato je predlog tožnika, da se etažnim lastnikom stavbe za rešitev konkretne zadeve podeli lastnost pravdne stranke, utemeljen.
ZST-1 člen 12, 12/1, 12/2, 12/3, 12a, 12a/1, 12a/2, 12a/5. ZDavP-2 člen 18.
dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - soglasje stranke za pridobitev podatkov, ki so davčna tajnost
Za pridobitev podatkov, ki so davčna tajnost, morajo stranke in njeni polnoletni družinski člani podati soglasje s pisno izjavo (peta alineja drugega odstavka 12. člena ZST-1, 18. člen ZDavP-2).
Na podlagi posredovanega pomanjkljivega predloga za oprostitev plačila sodnih taks sodišče prve stopnje ni moglo ugotoviti materialnega položaja dolžnika in njegovih družinskih članov (peti odstavek 12.a člena ZST-1) in zato tudi ne preizkusiti utemeljenosti predloga.
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/3. URS člen 15, 25.
pritožba - predlog za oprostitev plačila sodne takse - rok - ustavna pravica do pravnega sredstva (pritožba)
Pritrditi je pritožnici, da je bil predlog za oprostitev plačila sodne takse vložen pri sodišču dne 11. 1. 2017. Vendar je bil vložen po poteku roka za plačilo sodne takse oziroma za vložitev predloga za taksno oprostitev, zaradi česar niso izpolnjeni pogoji za obravnavo prepozno vloženega predloga za taksno oprostitev.
Ustavno pravico do pritožbe stranka lahko uresničuje le na način in po postopku, predpisanem v zakonu. Tak način za izpolnitev procesne predpostavke za meritorno odločanje o pritožbi pa je plačilo sodne takse oziroma izposlovanje taksne oprostitve skladno z določbami 105.a člena ZPP.
primeren izvršilni naslov - prehod obveznosti - prehod obveznosti izbrisane družbe na družbenika - javna listina - overjena izjava - pravnomočna odločba
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da upnica ni izkazala prehoda obveznosti izbrisane gospodarske družbe P. d.o.o. iz sodne poravnave, sklenjene pri Okrožnem sodišču v Ljubljani P 1961/2010-III z dne 5. 6. 2012, na dolžnika D. B. Plačilo neplačanega dela te obveznosti (v znesku 36.060,00 EUR) bi lahko od dolžnika kot družbenika izbrisane družbe izterjala le, če bi v skladu z drugim v zvezi s prvim odstavkom 24. člena ZIZ dokazala prehod obveznosti s kvalificirano listino oziroma s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku.
Tretji odstavek 36. člena ZST-1 izenačuje položaj strank, ki jim procesna ureditev ne omogoča od nasprotne stranke zahtevati povračila sodne takse s položajem tistih strank, ki imajo to možnost.
ustavna pravica do pravnega sredstva - domneva umika pritožbe - neplačilo sodne takse za pritožbo - rok za plačilo sodne takse - prekluziven rok
Rok za plačilo sodne takse je prekluziven in po poteku tega roka ni mogoče upoštevati pravnega sredstva. V nasprotnem primeru bi se po naravi stvari izkrivila cilja, to sta ekonomičnost in procesna disciplina.
načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - izvršilni naslov - izvršilni naslov izdan po začetku stečajnega postoka - dovoljenost izvršbe - odpust obveznosti
Upnica razpolaga z izvršilnim naslovom, ki je bil izdan po začetku stečajnega postopka nad dolžnico in s katerim ji je bilo naloženo plačilo terjatve, ki je predmet tega izvršilnega postopka, zato je od dolžnice upravičena izterjati to terjatev tako kot ta izhaja iz izvršilnega naslova.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00004026
ZPP člen 63. ZIZ člen 1, 1/1, 64, 64/1, 65, 65/3, 268.
sklep o zavarovanju - začasna odredba - tožba na nedopustnost zavarovanja - učinek sklepa o izvršbi - spor, ki nastane med izvršilnim postopkom ali zaradi njega - ugovor tretjega v izvršilnem postopku - ugovor krajevne pristojnosti
63. člen ZPP se uporablja tudi za spore, ki nastanejo med izvrševanjem sklepa o zavarovanju.
Za sojenje v sporih, ki nastanejo med izvršilnim postopkom, je izključno pristojno sodišče, ki vodi izvršilni postopek. ZIZ sicer razlikuje med prisilno izvršitvijo terjatev (na temelju izvršilnih naslovov) in pa postopki za zavarovanje terjatev, vendar pa ima odločba, izdana v postopku zavarovanja, učinek sklepa o izvršbi. Prav zaradi izvrševanja zgoraj citiranega sklepa o začasni odredbi pa se je začel predmetni spor. Iz tega sledi, da do predmetnega spora ni prišlo med postopkom zavarovanja ali zaradi postopka zavarovanja, pač pa med postopkom izvršbe oziroma zaradi postopka izvršbe izdane začasne odredbe. Vendar to ni edini razlog za takšno odločitev.
Ne glede na to, ali se pravdni postopek za ugotovitev nedopustnosti vodi zato, ker se je prej vodil postopek izvršbe, ali zato, ker se je prej vodil postopek zavarovanja, je njegova vsebina v bistvenem delu enaka. Zato je prav, da se uporabijo tudi enaka pravila o pristojnosti sodišča.
Iz vsebine tožnikove vloge z dne 2. 6. 2017 izhaja, da tožnik predlaga, da se zadeva vrne v prejšnje stanje tako, da bi obdržal status redno zaposlenega pri toženki. Obenem tudi navaja, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi prejel 21. 2. 2017, vendar sodnega varstva v 30 dneh ni uveljavljal, ker je smatral, da je njegov zagovor v zvezi z očitanimi razlogi nesposobnosti ustrezen. Glede na navedeno vsebino tožnikove vloge izhaja, da želi doseči razveljavitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi, čeprav sodnega varstva ni uveljavljal v 30-dnevnem zakonskem roku. Torej je tožnik podal predlog za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za vložitev tožbe, s katero bi lahko izpodbijal zakonitost podane odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Tak predlog bi tožnik lahko podal v 15 dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je zamudil rok za vložitev tožbe (drugi odstavek 117. člena ZPP). Glede na tožnikovo navedbo, da tožbe ni vložil, ker je mislil, da bo njegov zagovor v postopku podaje odpovedi zadoščal, je rok za podajo vrnitve v prejšnje stanje potekel najkasneje z vročitvijo odpovedi. Zato je potrebno šteti, da je tožnik zamudil rok za podajo predloga in se njegov predlog šteje za nedovoljenega (118. člen ZPP) in ga je potrebno zavreči.
sodni depozit - vrnitev depozita - varščina kot škoda - varščina
Predlagatelj je v skladu s 309. členom OZ določil, da se varščina izplača nasprotni udeleženki le v primeru, da slednja predloži sodišču sporazum med strankama (udeležencema tega postopka) o odškodnini ali pa ustrezno sodno odločbo (o tej odškodnini). Ker nasprotna udeleženka takšne listine ni predložila in ker je prvo sodišče pravilno ugotovilo tudi, da so razlogi za položitev tega dela depozita odpadli, je bil predlagatelj upravičen zahtevati vrnitev tega dela depozita.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00005060
KZ-1 člen 86, 86/12, 186, 186/1. ZKP člen 129.a.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - odmera kazni - okoliščine za odmero kazni - obsojenčevo zdravstveno stanje - nadomestna izvršitev kazni zapora - predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist ali s hišnim zaporom
denarna socialna pomoč - izvenzakonska (zunajzakonska) skupnost - načelo kontradiktornosti - zavrnitev dokaznega predloga
Po ustavosodni in sodni praksi obstoji načelna dolžnost sodišča, da izvede predlagane dokaze. Za zavrnitev izvedbe morajo obstajati sprejemljivi in ustavno dopustni razlogi. Sodišče ni dolžno izvajati le dokazov, ki so nepotrebni, ker je neko dejstvo že dokazano, ki so nerelevantni, ker dejstvo, ki naj bi se ga dokazovalo za razsojo ni pravno odločilno, ali ki so neprimerni, ker so neprimerni za dokazovanje določenega dejstva.
Tožnika sta svoje zaslišanje predlagala za ugotovitev obstoja elementov (zlasti subjektivnih), relevantnih za obstoj zunajzakonske skupnosti med njima. Zavrnitev njunega zaslišanja v okoliščinah konkretnega primera z utemeljitvijo, da naj bi se z izvedenimi dokazi sodišče prve stopnje že prepričalo o nasprotnem, pomeni nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno, kršitev načela kontradiktornosti in nedopusten poseg v enako obravnavanje strank sodnega postopka.
ZDR-1 člen 85, 85/1, 109, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 197, 296.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje nasilništva - kaznivo dejanje šikaniranje na delovnem mestu
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da vsak delodajalec od svojih zaposlenih utemeljeno pričakuje in zahteva spoštljiv odnos do sodelavcev in nadrejenih in da je bilo ravnanje tožnika, ko je zamahnil proti obrazu sodelavke in jo frcnil s prsti od spodaj navzgor po licu, neprimerno. Hkrati pa je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da vsako neprimerno ravnanje delavca še ne pomeni hujše kršitve delovnih obveznosti v smislu 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1, ki predstavlja razlog za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Sodišče je pravilno zaključilo, da bi za takšno ravnanje tožnika zadoščal že izrek disciplinske sankcije ali pa pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti in o možnosti odpovedi, če bo ponovno kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, po prvem odstavku 85. člena ZDR-1, s čimer se pritožbeno sodišče strinja.
kazenska sankcija - kazen zapora - olajševalne in obteževalne okoliščine - prepovedan prehod preko državne meje - neutemeljena pritožba
Okoliščine, ki vplivajo na izbiro vrste in odmero kazenske sankcije, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo in prepričljivo pojasnilo, čemu izrek sankcije opominjevalne narave ne pride v poštev. V nasprotju s pritožnikom pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje obtoženčevega priznanja ter njegove dosedanje nekaznovanosti ni spregledalo, dalo pa jima je tudi primeren olajševalni pomen. Trditev, da se obtoženec kesa za storjeno dejanje, nima podlage v podatkih spisa. Okoliščina, da je obtoženec star 23 let, še ne pomeni, da bi moralo sodišče to upoštevati kot olajševalno okoliščino, saj je človek pri 23 letih že izoblikovana osebnost in ni mogoče trditi, da ga vodi mladostna neizkušenost in nepremišljenost.
Tožnik je sicer formalno res podal predlog po zaslišanju obeh detektivov, vendar pa dokaznih predlogov ni substanciral. Za vse dokazne predloge velja, da morajo biti substancirani, kar pomeni, da mora stranka konkretno navesti pravno pomembna dejstva, ki naj se s pomočjo določenega dokaza ugotovijo. Glede prič 236. člen ZPP med drugim določa, da mora stranka, ki predlaga, naj se določena oseba zasliši kot priča, poprej navesti, o čem naj priča. Zgolj napoved dokaza z zaslišanjem prič, tudi z morebitno navedbo imen prič in njihovih naslovov, kot je to v konkretnem primeru storil tožnik, za izvedbo dokaza ne zadošča. Nasprotno pa je tožena stranka predlog po zaslišanju obeh detektivov jasno substancirala, saj je njuno zaslišanje predlagala za ugotovitev dejstev, na katerih je temeljila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku. Glede na navedeno je treba šteti, da je substanciran dokazni predlog po zaslišanju obeh detektivov podala zgolj tožena stranka, zato v skladu s prvim odstavkom 153. člena ZPP v celoti krije stroške zaslišanih prič.
zavrženje revizije - revizija - odvetnik kot pooblaščenec za zastopanje
Vpredmetni zadevi revizija ni vložena po odvetniku, niti ni izkazano, da bi imel pritožnik opravljeni pravniški državni izpit, zato jo je lahko prvostopenjsko sodišče v skladu z 91. členom ZPP kot nedovoljeno le zavrglo, saj bi v nasprotnem to storilo revizijsko sodišče.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00005799
ZDR člen 184.. OZ člen 131, 149, 150, 179.
objektivna odškodninska odgovornost delodajalca - poklicna bolezen - nevarna dejavnost - okužba z MRSO - nepremoženjska škoda - izgubljen zaslužek
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da gre pri okužbi z MRSO za poklicno bolezen.
Glede na ugotovitev, da je tožnica (zdravstveni tehnik) pri svojem delu pogosto prihajala v stik z bolniki, ki so bili okuženi ali nosilci MRSE, pri čemer so se na takratnem tožničinem oddelku zdravili bolniki, pri katerih je pogosta prisotnost te bakterije v sluznici dihal in je obstajala tudi možnost okužbe po zraku, je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da delo, ki ga je opravljala tožnica, pomeni nevarno dejavnost.
Iz dejanskega stanja, kakor je bilo ugotovljeno pred prvostopenjskim sodiščem, izhaja, da so bile težave tožnice zaključene že pred 1. 7. 2016 in je bila tožnica po tem datumu sposobna za opravljanje svojega dela.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je bilo na toženi stranki dokazno breme, da je tožniku izplačala plačo za opravljeno delo v skladu z določbami 126. člena do 129. člena ZDR-1, kar pa ni uspela dokazati, zato je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku utemeljeno ugodilo.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00005801
OZ člen 149, 150, 153, 153/1, 179.
krivdna odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu
Delo na stroju - z vrtečimi valji premera 30 cm pomeni povečano nevarnost za nastanek poškodbe.
V zvezi s tožnikovim soprispevkom v smislu 153. člena OZ je sodišče prve stopnje ugotovilo, da se je tožnik z desno roko naslonil na valje, ob tem pa pritisnil na nožno stikalo in aktiviral pogon, kar je ocenilo kot 50 % prispevek tožnika. V zvezi s tem je upoštevalo predvsem izpoved priče, vodje oddelka za konfekcijo, da se je tožnik očitno naslonil na pogonski valjček in nato tudi pohodil pedalko. Tudi tožnik je izpovedal, da je ob menjavi kasete moral stopiti na nožni pedal, zato je utemeljen zaključek, da je ravno na takšen način sam prispeval, da mu je stroj zagrabil desno podlaht. Utemeljeno pa pritožba poudarja, da sodišče prve stopnje ni ustrezno upoštevalo, da je tožnik šele po štirih mesecih od nezgode odšel k zdravniku, kar naj bi po mnenju tožene stranke prispevalo k raztrganju mišice.