Pravica družbenika do informacij in vpogleda kot samostojna pravica obenem služi učinkovitemu izvrševanju družbenikovih preostalih članskih in tudi premoženjskih pravic v družbi, kar brez ustreznih informacij največkrat sploh ni mogoče.
Zahteva družbenika se lahko nanaša na katerekoli zadeve družbe. Med take zadeve pa informacije o posredovanju delavcev, s čimer se nasprotni udeleženec ukvarja, nedvomno spadajo.
sodni depozit - vrnitev depozita - varščina kot škoda - varščina
Predlagatelj je v skladu s 309. členom OZ določil, da se varščina izplača nasprotni udeleženki le v primeru, da slednja predloži sodišču sporazum med strankama (udeležencema tega postopka) o odškodnini ali pa ustrezno sodno odločbo (o tej odškodnini). Ker nasprotna udeleženka takšne listine ni predložila in ker je prvo sodišče pravilno ugotovilo tudi, da so razlogi za položitev tega dela depozita odpadli, je bil predlagatelj upravičen zahtevati vrnitev tega dela depozita.
Tožnik je sicer formalno res podal predlog po zaslišanju obeh detektivov, vendar pa dokaznih predlogov ni substanciral. Za vse dokazne predloge velja, da morajo biti substancirani, kar pomeni, da mora stranka konkretno navesti pravno pomembna dejstva, ki naj se s pomočjo določenega dokaza ugotovijo. Glede prič 236. člen ZPP med drugim določa, da mora stranka, ki predlaga, naj se določena oseba zasliši kot priča, poprej navesti, o čem naj priča. Zgolj napoved dokaza z zaslišanjem prič, tudi z morebitno navedbo imen prič in njihovih naslovov, kot je to v konkretnem primeru storil tožnik, za izvedbo dokaza ne zadošča. Nasprotno pa je tožena stranka predlog po zaslišanju obeh detektivov jasno substancirala, saj je njuno zaslišanje predlagala za ugotovitev dejstev, na katerih je temeljila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku. Glede na navedeno je treba šteti, da je substanciran dokazni predlog po zaslišanju obeh detektivov podala zgolj tožena stranka, zato v skladu s prvim odstavkom 153. člena ZPP v celoti krije stroške zaslišanih prič.
Čeprav je bil rok za sklic skupščine formalno upoštevan, so bile dejanske okoliščine takšne, da so tožniku onemogočale pravočasno seznanitev s sklicem skupščine in z dnevnim redom, ki se bo na skupščini obravnaval.
Drugi pogoj za razveljavitev sklepa skupščine po 2. točki prvega odstavka 395. člena ZGD-1 pa je, da je kršitev zakona oziroma statuta vplivala na veljavnost sklepa. Odločilno vprašanje je torej, ali bi bil enak sklep sprejet tudi, če kršitve ne bi bilo (in bi v obravnavanem primeru tožnik pravočasno prejel vabilo).
denarna socialna pomoč - izvenzakonska (zunajzakonska) skupnost - načelo kontradiktornosti - zavrnitev dokaznega predloga
Po ustavosodni in sodni praksi obstoji načelna dolžnost sodišča, da izvede predlagane dokaze. Za zavrnitev izvedbe morajo obstajati sprejemljivi in ustavno dopustni razlogi. Sodišče ni dolžno izvajati le dokazov, ki so nepotrebni, ker je neko dejstvo že dokazano, ki so nerelevantni, ker dejstvo, ki naj bi se ga dokazovalo za razsojo ni pravno odločilno, ali ki so neprimerni, ker so neprimerni za dokazovanje določenega dejstva.
Tožnika sta svoje zaslišanje predlagala za ugotovitev obstoja elementov (zlasti subjektivnih), relevantnih za obstoj zunajzakonske skupnosti med njima. Zavrnitev njunega zaslišanja v okoliščinah konkretnega primera z utemeljitvijo, da naj bi se z izvedenimi dokazi sodišče prve stopnje že prepričalo o nasprotnem, pomeni nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno, kršitev načela kontradiktornosti in nedopusten poseg v enako obravnavanje strank sodnega postopka.
ZDR-1 člen 85, 85/1, 109, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 197, 296.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje nasilništva - kaznivo dejanje šikaniranje na delovnem mestu
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da vsak delodajalec od svojih zaposlenih utemeljeno pričakuje in zahteva spoštljiv odnos do sodelavcev in nadrejenih in da je bilo ravnanje tožnika, ko je zamahnil proti obrazu sodelavke in jo frcnil s prsti od spodaj navzgor po licu, neprimerno. Hkrati pa je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da vsako neprimerno ravnanje delavca še ne pomeni hujše kršitve delovnih obveznosti v smislu 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1, ki predstavlja razlog za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Sodišče je pravilno zaključilo, da bi za takšno ravnanje tožnika zadoščal že izrek disciplinske sankcije ali pa pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti in o možnosti odpovedi, če bo ponovno kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, po prvem odstavku 85. člena ZDR-1, s čimer se pritožbeno sodišče strinja.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 204, 204/2, 204, 204/1, 204/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - kršitev tajnosti občil - tatvina
Na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zaključilo, da je tožena stranka tožnici zakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi na podlagi 1. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1 in 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Ravnanje tožnice, ki je dne 14. 7. 2016 ob 17.03 uri posegla v pismarnico in iz nje vzela belo pismo, nekoliko kasneje pa še rumeno, in ob nespornem dejstvu, da je iz posnetkov nadzornih kamer dne 14. 7. 2016 jasno vidno, da je v času, od predaje testne pošiljke do odpreme pošiljke, le tožnica posegala v pismarnico in da je tožnica svoje ravnanje prikrivala, saj je kuverto dala pod delovni pult, kar ni običajen način dela, je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da je tožnica obe kuverti odprla in iz testne pošiljke vzela denar - bankovec za 50,00 EUR, saj tega denarja ni bilo v pošiljki, ko je vsebino pošiljke preverila upravnica pošte C.C.. S svojim ravnanjem je tožnica izpolnila tudi znake kaznivega dejanja kršitve tajnosti občil po četrtem in petem odstavku 139. člena KZ-1, kakor tudi znake kaznivega dejanja tatvine po prvem in drugem odstavku 204. člena KZ-1.
Iz dejanskega stanja, kakor je bilo ugotovljeno pred prvostopenjskim sodiščem, izhaja, da so bile težave tožnice zaključene že pred 1. 7. 2016 in je bila tožnica po tem datumu sposobna za opravljanje svojega dela.
položajni dodatek - vojska - višina položajnega dodatka
Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da je potrebno v obravnavanem primeru uporabiti Uredbo o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede (Uredba v SV) kot specialni predpis glede na Uredbo o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence (Uredba). Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je bil tožniku položajni dodatek za formacijsko dolžnost vodje za pripravo prehrane določen v skladu z določbami 5. člena Uredbe SV, ki v drugem odstavku določa, da pripadniku SV za vodenje delovne, začasne, bojne ali operativne skupine, ki šteje najmanj tri pripadnike in je določena s formacijo na taktični, operativni ali strateški ravni, vrednotenje teh nalog pa ni vključeno v osnovno plačo, pripada položajni dodatek v višini 5 % osnovne plače. Višji dodatek bi mu namreč lahko pripadal le, če bi vodil samostojno notranjo organizacijsko enoto na ravni voda ali višji ravni (kar pa skupina za pripravo hrane ni).
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00005703
ZDR člen 33, 34, 184.. OZ člen 131.. ZVZD člen 5, 9, 14, 15, 23, 24.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine za nepremoženjsko škodo
Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo ugotovljeno dejansko stanje pri odmeri odškodnine za telesne bolečine in neugodnosti med zdravljenjem, kamor sodi tudi začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti v času zdravljenja. Prisojeni znesek predstavlja pravično denarno odškodnino.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 118.. KZ-1 člen 235.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listih - denarno povračilo - sodna razveza
Za obstoj enega od znakov kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin po 235. členu KZ-1 morajo biti lažni oziroma, opuščeni podatki bistveni, torej pomembni bodisi za poslovni promet ali za gospodarske odločitve.
etažna lastnina - aktivna legitimacija upravnika v zvezi s plačilom v rezervni sklad - pooblastila upravnika - izdaja odločbe brez razpisa naroka - izključitvena tožba
Upravnik sicer lahko v imenu etažnih lastnikov vloži izključitveno tožbo ter tožbo za plačilo stroškov in obveznosti, ki bremenijo etažnega lastnika; torej tudi tožbo za plačilo prispevkov v rezervni sklad (peta alineja četrtega odstavka 118. člena SPZ; primerjaj tudi odločbo VS RS II Ips 263/2015), vendar pa v obravnavani zadevi upravnik ni nastopal v vlogi tožeče stranke, temveč so v tej vlogi nastopali etažni lastniki. Že zaradi tega niti ni bilo mogoče slediti ugovoru tožene stranke v smeri napačne aktivne procesne legitimacije. V konkretnem postopku je upravnik nastopal zgolj direktni zastopnik (v imenu in za račun) tožnikov: etažnih lastnikov.
vpis spremembe zastopnika v sodnem registru - člani organov vodenja in nadzora - pravnomočna obsodba zaradi kaznivega dejanja - pravne posledice obsodbe - pogojna obsodba
Član organa vodenja ne more postati oseba, ki je bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, zoper delovno razmerje in socialno varnost, zoper pravni promet, zoper premoženje, zoper okolje, prostor in naravne dobrine in sicer pet let od pravnomočnosti sodbe. Predlagana oseba je bila pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, obsodba je postala pravnomočna 31.3.2015 in torej ne izpolnjuje pogojev, ki jih zakon določa za člana organa vodenja.
kolektivni delovni spor - ustavitev postopka - odločitev o pravdnih stroških - potrebni pravdni stroški
Sodišče prve stopnje je ustavilo postopek zaradi umika predloga, o stroških postopka pa je odločilo na podlagi 158. člena ZPP. Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da je s sprejemom novega pravilnika, ki je v celoti nadomestil izpodbijanega, je predlagatelj dosegel prav tisto, kar je z vložitvijo predloga zasledoval - razveljavitev in s tem neuporabo spornih členov pravilnika. Razlog, zakaj je nasprotni udeleženec sprejel novi pravilnik, ni pomemben. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno presodilo, da je bila vložitev predloga potrebna in da je zato predlagatelj upravičen do potrebnih stroškov sodnega postopka (prvi odstavek 155. člena ZPP).
ugovor zoper plačilni nalog - pravno sredstvo zoper odločitev pritožbenega sodišča - obveznost plačila sodne takse
Pravno sredstvo dolžnice zoper sklep pritožbenega sodišča je vloženo v postopku odločanja o ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse po ZST-1. Ker se v takšnem postopku v skladu s četrtim odstavkom 10. člena ZST-1 sodna taksa ne plača, jo je prvostopenjsko sodišče nepravilno pozvalo na njeno plačilo.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 183/3.. ZPIZ-2 člen 83, 83/1, 83/3.
predčasna pokojnina - ponovna odmera pokojnine
V II. točki izreka je prvostopenjsko sodišče izrecno odločilo, da bo o spremembi dokončne odločbe z dne 21. 9. 1994 ter v zvezi s sklepi z dne 12. 1. 1991 oziroma 1. 2. 1991, o odmeri pokojnine glede na dejansko plačane prispevke od leta 1972 dalje do upokojitve, moral odločiti toženec s posebno upravno odločbo v roku 30 dni po pravnomočnosti te sodbe. Takšna odločitev ni v nasprotju z odločitvijo v I. točki izreka, kjer je prvostopenjsko sodišče zgolj odpravilo odločbi iz leta 2011. II. točka izreka le nalaga dolžnost toženi stranki, da odloči o spremembi dokončne odločbe s posebno upravno odločbo v roku 30 dni po pravnomočnosti sodbe. Pri tem prvostopenjsko sodišče tudi vsebinsko ne nalaga v kakšni smeri naj tožena stranka odloči. V 5. točki obrazložitve navede, da sodišče o višini zahtevka ni odločalo in tudi ni smelo odločati, saj je toženec tožnikovo zahtevo za ponovno odmero starostne pokojnine zavrgel, torej o tožnikovi zahtevi po vsebini ni odločal. V 11. točki obrazložitve sodbe pa povzame, da je potrebno glede na odločitev ustavnega sodišča pri zahtevah za ponovno odmero pravice do pokojnine v času, ko je veljal ZPIZ-1, odločati na podlagi prvega in tretjega odstavka 83. člena ZPIZ-2. Na tej pravni podlagi je prvostopenjsko sodišče ugodilo tožbenemu zahtevku tožnika in odpravilo izpodbijani odločbi ter tožencu naložilo, da s posebno upravno odločbo odloči o spremembi dokončne odločbe z dne 21. 9. 1994 v zvezi z odločbami v letu 1991. Takšna obrazložitev je v celoti skladna z odločitvijo sodišča v I. točki izreka in tudi nadaljnja obrazložitev v isti točki (11. točka obrazložitve), ki se nanaša na II. točko izreka ni v nasprotju s tem. Navedeno je zgolj, da je pri tem potrebno, glede na dejansko plačane prispevke od leta 1972 dalje do upokojitve, te prispevke upoštevati. Prvostopenjsko sodišče je opozorilo še na pravno podlago iz tretjega odstavka 183. člena ZPIZ - 2, da učinkuje odločitev, ki jo bo tožena stranka sprejela glede morebitne spremembe dokončne odločbe, od prvega dne naslednjega meseca po dani zahtevi, torej od 1. 5. 2011 dalje. Gre za pravno naziranje, od kdaj dalje učinkujejo izdane odločbe, upoštevajoč tretji odstavek 183. člena ZPIZ-2.
Stranka predlog za oprostitev plačila sodnih taks lahko vloži kadarkoli, ne glede na to, da taksna obveznost še ni nastala. Sklep o morebitni oprostitvi, odlogu ali odobritvi obročnega plačila taks, učinkuje od dneva, ko je vložen predlog za oprostitev in za vse taksne obveznosti, ki so oziroma bodo nastale kasneje (prvi odstavek 13. člena ZST-1). Sklep o oprostitvi plačila taks lahko sodišče med postopkom razveljavi, če ugotovi, da jih stranka zmore plačati (tretji in četrti odstavek 13. člena ZST-1).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo
ZDR-1 izrecno določa, da se poskusno delo lahko podaljša le v primeru začasne odsotnosti z dela in je tako nezakonito podaljšanje poskusnega dela, če delavec ni začasno odsoten z dela v času, ki je določen za opravo poskusnega dela po pogodbi o zaposlitvi.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je bilo na toženi stranki dokazno breme, da je tožniku izplačala plačo za opravljeno delo v skladu z določbami 126. člena do 129. člena ZDR-1, kar pa ni uspela dokazati, zato je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku utemeljeno ugodilo.
najemna pogodba za poslovni prostor - pravice in obveznosti iz najemnega razmerja - odstop od pogodbe - če postane izpolnitev obveznosti ene stranke negotova
Določilo 102. člena OZ ureja položaj, ko je ena stranka zavezana izpolniti obveznost pred drugo. V konkretnem primeru pa za tak položaj ni šlo, temveč je šlo za dalj časa trajajoče razmerje, kjer sta se stranki zavezali svoje medsebojne obveznosti poravnavati sproti.