neodplačno pravno dejanje - nasprotna izpolnitev majhne vrednosti - simbolična vrednost - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj
Majhna vrednost po določbi drugega odstavka 271. člena ZFPPIPP po naravi stvari in glede na posledice, ki jih v takem primeru določa zakon, ne pomeni katerekoli nižje vrednosti od dejanske, temveč mora biti vrednost ene izpolnitve v primerjavi z drugo nesorazmerno nizka, oziroma le simbolična.
najemna pogodba za poslovni prostor - pravice in obveznosti iz najemnega razmerja - odstop od pogodbe - če postane izpolnitev obveznosti ene stranke negotova
Določilo 102. člena OZ ureja položaj, ko je ena stranka zavezana izpolniti obveznost pred drugo. V konkretnem primeru pa za tak položaj ni šlo, temveč je šlo za dalj časa trajajoče razmerje, kjer sta se stranki zavezali svoje medsebojne obveznosti poravnavati sproti.
Stranka predlog za oprostitev plačila sodnih taks lahko vloži kadarkoli, ne glede na to, da taksna obveznost še ni nastala. Sklep o morebitni oprostitvi, odlogu ali odobritvi obročnega plačila taks, učinkuje od dneva, ko je vložen predlog za oprostitev in za vse taksne obveznosti, ki so oziroma bodo nastale kasneje (prvi odstavek 13. člena ZST-1). Sklep o oprostitvi plačila taks lahko sodišče med postopkom razveljavi, če ugotovi, da jih stranka zmore plačati (tretji in četrti odstavek 13. člena ZST-1).
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 183/3.. ZPIZ-2 člen 83, 83/1, 83/3.
predčasna pokojnina - ponovna odmera pokojnine
V II. točki izreka je prvostopenjsko sodišče izrecno odločilo, da bo o spremembi dokončne odločbe z dne 21. 9. 1994 ter v zvezi s sklepi z dne 12. 1. 1991 oziroma 1. 2. 1991, o odmeri pokojnine glede na dejansko plačane prispevke od leta 1972 dalje do upokojitve, moral odločiti toženec s posebno upravno odločbo v roku 30 dni po pravnomočnosti te sodbe. Takšna odločitev ni v nasprotju z odločitvijo v I. točki izreka, kjer je prvostopenjsko sodišče zgolj odpravilo odločbi iz leta 2011. II. točka izreka le nalaga dolžnost toženi stranki, da odloči o spremembi dokončne odločbe s posebno upravno odločbo v roku 30 dni po pravnomočnosti sodbe. Pri tem prvostopenjsko sodišče tudi vsebinsko ne nalaga v kakšni smeri naj tožena stranka odloči. V 5. točki obrazložitve navede, da sodišče o višini zahtevka ni odločalo in tudi ni smelo odločati, saj je toženec tožnikovo zahtevo za ponovno odmero starostne pokojnine zavrgel, torej o tožnikovi zahtevi po vsebini ni odločal. V 11. točki obrazložitve sodbe pa povzame, da je potrebno glede na odločitev ustavnega sodišča pri zahtevah za ponovno odmero pravice do pokojnine v času, ko je veljal ZPIZ-1, odločati na podlagi prvega in tretjega odstavka 83. člena ZPIZ-2. Na tej pravni podlagi je prvostopenjsko sodišče ugodilo tožbenemu zahtevku tožnika in odpravilo izpodbijani odločbi ter tožencu naložilo, da s posebno upravno odločbo odloči o spremembi dokončne odločbe z dne 21. 9. 1994 v zvezi z odločbami v letu 1991. Takšna obrazložitev je v celoti skladna z odločitvijo sodišča v I. točki izreka in tudi nadaljnja obrazložitev v isti točki (11. točka obrazložitve), ki se nanaša na II. točko izreka ni v nasprotju s tem. Navedeno je zgolj, da je pri tem potrebno, glede na dejansko plačane prispevke od leta 1972 dalje do upokojitve, te prispevke upoštevati. Prvostopenjsko sodišče je opozorilo še na pravno podlago iz tretjega odstavka 183. člena ZPIZ - 2, da učinkuje odločitev, ki jo bo tožena stranka sprejela glede morebitne spremembe dokončne odločbe, od prvega dne naslednjega meseca po dani zahtevi, torej od 1. 5. 2011 dalje. Gre za pravno naziranje, od kdaj dalje učinkujejo izdane odločbe, upoštevajoč tretji odstavek 183. člena ZPIZ-2.
URS člen 76.. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 87 o sindikalni svobodi in zaščiti sindikalnih pravic člen 3.. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 98 o uporabi načel o pravicah organiziranja in kolektivnega dogovarjanja člen 2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - sindikalni zastopnik
Ni predvideno sodno presojanje s strani delodajalca zatrjevane neskladnosti odločitve organa sindikata (predsedstva) z notranjimi pravili oziroma statutom. Sindikat kot posebna vrsta društev funkcionira na podlagi svojega temeljnega akta (statuta), ki ima naravo zasebnopravnega akta in ki določa tudi minimum pravnega varstva članstva, ki vstopa v razmerja s sindikatom. Ob spoštovanju zakonitosti imajo sindikati (organi) možnost, da svobodno in avtonomno odločajo, kdo bo vodil in zastopal njihov sindikat pri delodajalcu. Te odločitve niso podvržene sodni presoji v takem smislu, da bi sodišče ob zatrjevanih nepravilnostih v postopku statutarnega imenovanja s strani delodajalca ne upoštevalo izbire sindikalnega predstavnika, ki naj zastopa ekonomske in socialne interese njegovih članov oziroma delavcev. V tem sporu o prenehanju delovnega razmerja je tako bistveno, da je bil tožnik s sklepom predsedstva sindikata imenovan na funkcijo sekretarja.
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je presojalo skladnost akta o imenovanju tožnika s statutom sindikata in s tem v zvezi ugotovilo tožnikovo odgovornost za njegovo imenovanje s strani kolegijskega organa sindikata. Če je predsedstvo sindikata ravnalo v nasprotju s statutom, posledice takšnega ravnanja ne more nositi tožnik. Tožnik v pritožbi utemeljeno opozarja, da se je utemeljeno zanesel na odločitev organa sindikata. Za napačno interpretacijo določb statuta tega organa ne more odgovarjati tožnik, ki se ni sam imenoval na funkcijo sekretarja. Ob upoštevanju vsega navedenega tožnik s tem, ko je kot sekretar vodil in predstavljal sindikat v razmerju do tožene stranke, ni kršil pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ki se mu očitajo v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00005060
KZ-1 člen 86, 86/12, 186, 186/1. ZKP člen 129.a.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - odmera kazni - okoliščine za odmero kazni - obsojenčevo zdravstveno stanje - nadomestna izvršitev kazni zapora - predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist ali s hišnim zaporom
Nedvomno so pri tožnici podane dolgoletne zdravstvene težave, ki vplivajo na njeno delovno zmožnost, vendar pa tudi upoštevaje svoj poklic, kot je opredeljen v tretjem odstavku 63. člena ZPIZ-2, pri tožnici zaenkrat še ni podana popolna izguba delovne zmožnosti in s tem niso izpolnjeni pogoji za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-8.. ZDD-1 člen 27, 31, 32.. ZKP člen 150, 150/2, 155, 155/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - zasledovanje, opazovanje in fotografiranje oškodovanca po detektivu - detektiv - nezakonito pridobljeni dokazi
Pravilno je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožnik ni imel odobritve pristojnega zdravnika za opravljanje pridobitne dejavnosti in za zapustitev kraja bivanja, kot mu je tožena stranka utemeljeno očitala v zvezi s kršitvijo z dne 6. 6. 2016. Zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 8. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
Nadzor tožnikovega bolniškega staleža dne 1. 6 in 6. 6. 2016 je po ugotovitvi sodišča prve stopnje potekal tako, da je detektiv v obeh dnevih poklical tožnika in se z njim dogovoril za prodajo rezervnih delov. Opisani način, na podlagi katerega sta detektiva prišla do informacij, da je tožnik v času bolniškega staleža opravljal pridobitno dejavnost, tj. da sta izvedla odkup rezervnega dela, tudi po presoji pritožbenega sodišča ne predstavlja navideznega odkupa, kot enega izmed prikritih preiskovalnih ukrepov, določenega v 155. členu ZKP.
kazenska sankcija - kazen zapora - olajševalne in obteževalne okoliščine - prepovedan prehod preko državne meje - neutemeljena pritožba
Okoliščine, ki vplivajo na izbiro vrste in odmero kazenske sankcije, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo in prepričljivo pojasnilo, čemu izrek sankcije opominjevalne narave ne pride v poštev. V nasprotju s pritožnikom pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje obtoženčevega priznanja ter njegove dosedanje nekaznovanosti ni spregledalo, dalo pa jima je tudi primeren olajševalni pomen. Trditev, da se obtoženec kesa za storjeno dejanje, nima podlage v podatkih spisa. Okoliščina, da je obtoženec star 23 let, še ne pomeni, da bi moralo sodišče to upoštevati kot olajševalno okoliščino, saj je človek pri 23 letih že izoblikovana osebnost in ni mogoče trditi, da ga vodi mladostna neizkušenost in nepremišljenost.
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo v zvezi z nadomestilom v obliki odpravnine ob prenehanju delovnega razmerja pri toženi stranki, do katerega je upravičen tožnik kot izvajalec na izvedbah iz delovnega razmerja pri toženi stranki. Pravilno je ugotovilo, da je tožniku prenehalo delovno razmerje zaradi upokojitve po sprejemu sprememb Pravilnika iz leta 2008, zaradi česar je bilo treba pri presoji njegove upravičenosti do tega nadomestila upoštevati pravilnik v besedilu, veljavnem v času upokojitve, torej tudi njegove spremembe iz leta 2008.
Spremembe Pravilnika niso v neskladju z ZASP, pri čemer tožnik niti ne zatrjuje, v čem naj bi bilo navedeno neskladje. Zgolj dejstvo, da je tožena stranka spremenila do tedaj veljavno ureditev, po kateri so bili nekdanji delavci - izvajalci upravičeni do plačila nadomestila v obliki odpravnine v višini od 20 do 50 % zadnje neto plače za vsako leto redne zaposlitve pri A., in sprejela manj ugodno ureditev, ne pomeni takega neskladja. To, da je od leta 2008 pripadajoče nadomestilo nižje od tistega, ki bi tožniku pripadalo po prvotnem Pravilniku, ne dokazuje, da je to nadomestilo neustrezno in nepravično.
obstoj delovnega razmerja - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe
Sodišče prve stopnje se je sicer pravilno sklicevalo na 1. odstavek 4. člena ZDR-1 in prepisalo, da je delovno razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih delodajalca, vendar pa so razlogi za odločitev, da je tožnik delo po 20. 5. 2015 opravil osebno v organiziranem delovnem procesu pri toženki, po njenih navodilih in nadzorom in ima vse elemente delovnega razmerja po tej zakonski določbi, tako pomanjkljivi, da se jih ne da preizkusiti.
OZ člen 435, 435/1, 619, 620, 620/3, 621, 621/2, 634, 634/1, 634/2.
podjemna pogodba - prodajna pogodba - skrite napake stvari - odgovornost podjemnika za skrite napake - predpostavke odgovornosti - obvestilo o napaki - vzrok za napako
Ena izmed predpostavk podjemnikove odgovornosti za stvarne napake je, da vzrok za napako izvira iz podjemnikove sfere. Ta predpostavka se domneva. Zato se lahko podjemnik odgovornosti razbremeni le, če dokaže, da vzrok za napako ne izvira iz njegove sfere.
ZUPJS člen 12, 15, 15/1, 28, 28/1, 42, 42a.. ZSVarPre člen 20, 20/2.
subvencija tržne najemnine
Pri ugotavljanju upravičenosti do subvencionirane najemnine je treba upoštevati povprečne mesečne dohodke, ki se po določbah ZUPJS vštevajo v lastni dohodek, torej tudi plačo in otroški dodatek, prejet v treh koledarskih mesecih pred mesecem vložitve zahteve. V okoliščinah konkretnega primera, ko je bila zahteva za dodelitev subvencije najemnine vložena 1. 3. 2013, so bili z izpodbijano dokončno odločbo namreč pravilno upoštevani dohodki družine, vključno s plačo in otroškim dodatkom, prejeti v obdobju od decembra 2012 do februarja 2013.
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da sta izpodbijana posamična upravna akta o zavrnitvi subvencije najemnine zaradi preseganja predpisanega cenzusa, pravilna in zakonita. Iz tega razloga je bil tožbeni zahtevek za njuno odpravo in priznanje subvencije, oziroma vrnitev zadeve v ponovno upravno odločanje utemeljeno zavrnjen.
Ključno za storitev kaznivega dejanja overitve lažne vsebine po prvem odstavku 253. člena KZ-1 sta vsebina, s katero posameznik v pravnem prometu nekaj dokazuje in vrsta listine, na kateri se ta dokaz nahaja.
pravica iz pokojninskega zavarovanja - prijava v zavarovanje - poklicno zavarovanje - zastaranje
Tožnik v tem sporu zahteva priznanje pravice do vključitve v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje oziroma poklicno zavarovanje za čas od 1. 1. 2001 do 30. 11. 2015. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov pravilno ugotovilo, da je tožnik v prevzgojnem domu, kljub spremembam akta o sistemizaciji, dejansko vseskozi opravljal enako delo. Pritožbeno sodišče soglaša s presojo, da je ob upoštevanju predpisov, ki urejajo pokojninsko zavarovanje delavcev, ter 4. člena Uredbe o določitvi delovnih mest, na katerih se šteje zavarovalna doba s povečanjem, bistven dejanski obseg neposrednega operativnega dela zaposlenega z mladoletniki kot zaprtimi osebami in ne formalni obseg nalog, povezanih s takšnim delom, kot je določen v Aktu o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest.
Glede na to, da je pravna podlaga plačevanja prispevkov pogodbena (prim. odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-248/10-98 z dne 7. 6. 2012), terjatev ni zastarala.
postopek za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine - ugovor zoper sklep o začetku postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine - veriga listin - sklep o začetku postopka za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine
Zemljiškoknjižni lastnik lahko izpodbija sklep o začetku postopka vzpostavitve listine s trditvijo, da: - listina, katere vzpostavitev se zahteva, ni bila izstavljena oz., - je listina katere vzpostavitev se zahteva v njegovi posesti oz. v posesti osebe, ki jo hrani zanj, ker še niso izpolnjeni pogoji za njeno izročitev predlagatelju postopka. Le če je vsebina ugovora taka, da jo je mogoče subsumirati pod enega od teh dveh pogojev, velja, da navedb v ugovoru ni treba dokazovati.
IZVRŠILNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00004914
ZDSS-1 člen 70, 70/1, 70/4.. ZIZ člen 270, 270/1, 272, 272/1.
denarna socialna pomoč - začasna odredba
Kot to izhaja iz sodne praske so začasne odredbe sredstva zavarovanja in zato z njimi praviloma ni mogoče nalagati ravnanja, ki pomeni izpolnitev tožbenega zahtevka. Namen začasnih odredb je v zavarovanju obstoječega stanja, tako da tekom sodnega postopka ne bi prišlo do spremembe, ki bi onemogočala kasnejšo izvršbo. Z začasno odredbo po teh predpisih ni mogoče urejati vprašanj, ki so predmet spora o glavni stvari. Tožnica s predlogom za izdajo začasne odredbe uveljavlja isto kot izhaja iz tožbenega zahtevka, torej odpravo odločb tožene stranke v izpodbijanem delu in priznanje pravice iz socialnega zavarovanja. Zato tožničin predlog, da se po vsebini presodi izpodbijane odločbe tožene stranke ter da se toženi stranki naloži plačilo denarnega zneska, ni utemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo
ZDR-1 izrecno določa, da se poskusno delo lahko podaljša le v primeru začasne odsotnosti z dela in je tako nezakonito podaljšanje poskusnega dela, če delavec ni začasno odsoten z dela v času, ki je določen za opravo poskusnega dela po pogodbi o zaposlitvi.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-3, 354, 354/2. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-3.
zavrženje tožbe - absolutna bistvena kršitev določb postopka - sodna pristojnost - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga
Sodišče prve stopnje je v delu odločitve zagrešilo bistveno kršitev določb postopka po 3. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, na katero pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, saj je odločalo o zahtevku, ki ne spada v sodno pristojnost. Sodišče prve stopnje je kot nezakonito razveljavilo opozorilo o možnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 21. 4. 2010. Zoper opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ni samostojnega pravnega varstva. Izpodbija se lahko le v okviru izpodbijanja redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, saj se šele takrat ugotavlja, ali je bilo opozorilo podano iz utemeljenega razloga. Iz tega razloga, je pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje v tem delu razveljavilo ter tožbo v tem delu zavrglo (2. odstavek 354. člena ZPP).
Tožena stranka je tožnici očitala, da je kršila obveznosti, ki izhajajo iz delovnega razmerja s tem, da je spornega dne kupovala artikle, ki pa ji jih delavec na blagajni (prodajalec) ni zaračunal. Tožnica jih ni plačala in jih je odnesla iz trgovine, s tem pa je ravnala v škodo tožene stranke in sodelovala pri hujši kršitvi delovnih obveznosti prodajalca, to je nezakonitem razpolaganju s sredstvi delodajalca in si je tako pridobila premoženjsko korist v višini vrednosti sedmih artiklov. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnica očitane kršitve ni storila, saj tožena stranka ni dokazala, da sedmih artiklov v sodelovanju z blagajnikom ni plačala.
denarna socialna pomoč - izvenzakonska (zunajzakonska) skupnost - načelo kontradiktornosti - zavrnitev dokaznega predloga
Po ustavosodni in sodni praksi obstoji načelna dolžnost sodišča, da izvede predlagane dokaze. Za zavrnitev izvedbe morajo obstajati sprejemljivi in ustavno dopustni razlogi. Sodišče ni dolžno izvajati le dokazov, ki so nepotrebni, ker je neko dejstvo že dokazano, ki so nerelevantni, ker dejstvo, ki naj bi se ga dokazovalo za razsojo ni pravno odločilno, ali ki so neprimerni, ker so neprimerni za dokazovanje določenega dejstva.
Tožnika sta svoje zaslišanje predlagala za ugotovitev obstoja elementov (zlasti subjektivnih), relevantnih za obstoj zunajzakonske skupnosti med njima. Zavrnitev njunega zaslišanja v okoliščinah konkretnega primera z utemeljitvijo, da naj bi se z izvedenimi dokazi sodišče prve stopnje že prepričalo o nasprotnem, pomeni nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno, kršitev načela kontradiktornosti in nedopusten poseg v enako obravnavanje strank sodnega postopka.