ZUS-1 člen 28, 28/1, 36, 36/1, 36/1-2. ZPP člen 112, 112/3.
tožba v upravnem sporu - elektronska vložitev vloge - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba
V obravnavani zadevi ni mogoče uporabiti določbe tretjega odstavka 112. člena ZPP, ki določa, da če se vloga vloži v elektronski obliki, se šteje čas, ko jo je prejel informacijski sistem sodstva, za trenutek izročitve sodišču, na katerega je naslovljena. V postopkih upravnega spora namreč informacijski sistem sodstva za vlaganje elektronskih vlog ni vzpostavljen. Poleg tega se skladno z drugim odstavkom 105.b člena ZPP za pisno vlogo, poleg vloge v fizični obliki, šteje (le) vloga, ki je podpisana z elektronskim podpisom, ki je enakovreden lastnoročnemu podpisu (t. i. kvalificirano digitalno potrdilo), česar v konkretnem primeru tožeča stranka prav tako ni izpolnila.
upravni spor - nov upravni akt - ustavitev postopka
Sodišče je tožnika pozvalo, da naj se v roku 15 dni izjavi, ali vztraja pri tožbi oziroma jo razširja na novo izdani akt, ter ga opozorilo, da bo postopek ustavilo, če se v danem roku ne bo izjavil. Tožnik v danem roku 15 dni na poziv sodišča ni odgovoril. Sodišče je zato postopek ustavilo.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sodna odločba - ni upravni akt - subsidiarni upravni spor - drugo sodno varstvo - zavrženje tožbe
Sodbo PRp 328/2024 z dne 3. 4. 2024, ki jo izpodbija tožnik s tožbo v tem upravnem sporu, je izdalo Višje sodišče v Kopru v okviru svojih na podlagi Ustave Republike Slovenije (126. člen) z zakonom, to je ZS in ZP-1 določenih pristojnosti. Navedena sodba torej spada med odločitve, ki jih nosilci sodne veje oblasti sprejemajo za izvrševanje svojih ustavnih pristojnosti, kar pomeni, da ne gre za upravni akt, ki bi se glede na določbe (2. in 3. člena) ZUS-1 lahko izpodbijal v upravnem sporu.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes
Tožnik očitno nima namena počakati na odločitev sodišča o njegovi prošnji za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka, zaradi česar ne izkazuje pravnega interesa za upravni spor. Po povedanem je namreč dne 25. 6. 2024 samovoljno, torej po svoji volji, ne oziraje se na navedene zakonske zahteve, zapustil nastanitvene kapacitete in se tja v do dneva izdaje tega sklepa ni vrnil.
ZP-1 člen 51, 51/2, 46, 46/1. ZUS-1 člen 2, 32, 36, 36/1, 36/1-4.
odločba o prekršku - odprava odločbe o prekršku - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe - začasna odredba - procesne predpostavke za izdajo začasne odredbe
Tožbo v upravnem sporu zaradi molka organa je mogoče vložiti le v primerih opustitve izdaje upravnega akta, to je odločitve, s katero bi organ v okviru izvrševanja upravne funkcije odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika (tako tudi sklepa Vrhovnega sodišča I Up 134/2020 z dne 25. 11. 2020 in I Up 121/2021 z dne 25. 10. 2021). Pravno upoštevna opustitev odločanja, ki ima lahko za posledico vložitev tožbe zaradi molka, namreč nastopi le ob predpostavki, da obstoji obveznost organa, da z upravnim aktom odloči o strankini zahtevi.
upravni spor - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Rok za vložitev tožbe se je iztekel v ponedeljek 11. 12. 2023. Ker je bila tožba vložena osebno pri naslovnem sodišču šele v torek dne 12. 12. 2023, je bila vložena prepozno. Ker je bila tožba vložena prepozno, jo je moralo sodišče na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavreči.
napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Ker je tožnik tožbo priporočeno po pošti vložil šele 10. 4. 2024 (navedeno izhaja iz zaznamka uradne osebe sodišča v uvodu tožbe), je tožba glede na prekluzivni 30-dnevni rok vložena prepozno.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - po vložitvi tožbe izdana odločba - ustavitev postopka - stroški postopka - uporaba Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu
Ker je tožena stranka izdala novo odločbo šele po tem, ko je tožnik vložil tožbo v tem upravnem sporu in po tem, ko jo je sodišče pozvalo k dostavi spisa zadeve ter k morebitnemu odgovoru na tožbo, sodišče ocenjuje, da je bila tožba v predmetni zadevi potrebna.
V obravnavanem primeru ne gre za situacijo iz petega odstavka 25. člena ZUS-1, saj z novoizdanim upravnim aktom ni bilo dokončno odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi. Sodišče je zato o stroških postopka odločilo na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 in odmerilo stroške skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu.
Stranka lahko ves čas do odločitve sodišča prve stopnje svojo tožbeno zahtevo spremeni, če s tem ne zahteva nekaj več od tistega, kar je zahtevala že v tožbi. Tako lahko spremeni svojo tožbeno zahtevo tudi v ugotovitveno tožbo, saj s tem ne zahteva več, kot se zahteva z izpodbojno tožbo.
Špediter ni lastnik blaga, ki se prevaža, in posledično z njim ne more razpolagati kot lastnik. Lastnik blaga je naročitelj blaga oziroma uvoznik, v konkretnem primeru tožeča stranka in kot tak odgovoren za pošiljko tudi, če je s špedicijsko pogodbo za izvajanje posameznih nalog v zvezi s transportom preko meje Evropske unije pooblastil špediterja. Po obrazloženem sodišče ne pritrjuje tožeči stranki o kršitvi pravil postopka, ker špediter ni bil zaslišan, niti v zvezi s tem, da tožeča stranka ni pasivno legitimirana za izdajo predmetne odločbe, ker da bi ta morala glasiti na inšpekcijskega zavezanca.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4, 36/1-7. ZUP člen 52, 52/2.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - skupni predstavnik - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Predmet tega upravnega spora je sklep, s katerim je organ prve stopnje petim inšpekcijskim zavezancem postavila A. A. kot skupnega predstavnika. S to odločitvijo organ prve stopnje ni odločil o kakšni materialnopravni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnikov, zato ne gre za upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1. Ne gre pa niti za sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1.
Ker bi bil lahko tožnik v tem upravnem sporu tudi sam tujec, tožeča stranka pa le njegova pooblaščenka, vendar to iz tožbe ni bilo nedvoumno razvidno, je sodišče tožečo stranko s sklepom I U 655/2024-4 z dne 22. 5. 2024 pozvalo, da naj v 15 dneh navedeno razjasni. Na navedeni poziv sodišče vse do dneva izdaje tega sklepa ni prejelo odgovora. Že iz tega razloga, ker tožeča stranka v tožbi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma po ZUS-1 ne more biti stranka, je sodišče tožbo zavrglo na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
Tožnik niti v tožbi niti po izrecnem pozivu sodišča ni niti zatrjeval niti izkazal, da bi na toženo stranko naslovil posebno zahtevo, da o njegovi zadevi odloči v nadaljnjih 7 dneh, zato je sodišče tožbo na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 kot prezgodnjo zavrglo.
KOP člen 3. URS člen 56. ZUS-1 člen 32, 32/2. DZ člen 7, 7/4. ZOsn člen 55, 75.
začasna odredba - pravni interes - največja korist otroka - otrok s posebnimi potrebami - podaljšanje izobraževanja za učence s posebnimi potrebami - ureditvena začasna odredba
Na podlagi četrtega odstavka 7. člena DZ so državni organi, izvajalci javnih služb, nosilci javnih pooblastil, organi lokalnih skupnosti ter druge fizične in pravne osebe dolžne v vseh dejavnostih in postopkih v zvezi z otrokom skrbeti za korist otroka. V konkretnem primeru za najboljše koristi mld. A. To velja tudi za obe stranki tega postopka in za sodišče, ki odloča o predlagani začasni odredbi.
Ker mora biti načelo zagotavljanja največje koristi otroka, kot to izhaja iz 3. člena MKOP, varovano pri "vsaki dejavnosti v zvezi z otroki", ga mora pri presoji utemeljenosti predloga za izdajo začasne odredbe upoštevati tudi to sodišče.
ZUS-1 člen 2, 64, 64/1, 64/1-2, 64/1-4. ZSDH-1 člen 39, 39/1, 39/1-4, 44, 44-1.
Slovenski državni holding (SDH) - odpoklic člana nadzornega sveta - pogoji za imenovanje - razrešitev člana - nepravilna uporaba predpisov - ugotovitveni zahtevek - nezakonita odločba
Sodišče je presodilo, da je toženka, ker je zmotno uporabila prepis, relevantno dejansko stanje v bistvenih točkah nepopolno ugotovila, kar je po 4. in 2. točki prvega odstavka 64. člena ZUS-1 razlog za odpravo odločbe. Ker pa iz spisa oziroma tožnikovnih navedb izhaja, da je bil na mesto člana nadzornega sveta SDH že imenovan drug član, tožnik za odpravo izpodbijanega akta nima več pravnega interesa, saj ta ne bi mogla več izboljšati njegovega pravnega položaja. V takem primeru lahko tožnik uveljavlja ugotovitveni zahtevek, kar je tudi storil, sodišče pa mu je iz navedenih razlogov ugodilo.
začasna odredba ZUS-1 - pogoji za izdajo začasne odredbe - težko popravljiva škoda - trditvena podlaga
Pomanjkljiva trditvena podlaga ne dopušča izvajanja dokazov. Z drugimi besedami, sklicevanje na odločbo o razvrstitvi v kategorijo invalidnosti, v tem oziru ni sprejemljivo. To povzroči tako pri sodišču, kot pri nasprotni stranki nejasnost in negotovost o vsebini trditev in s tem dejanski podlagi nasploh. Sodišče ugotavlja dejstva, ki so bila (najprej) zatrjevana; z dokazi pa se prepriča o njihovi verjetnosti. Dokazi tako niso sredstvo, ki stranki omogoči, da izve, kakšne trditve naj postavi oziroma jih kar nadomesti.
davek na dodano vrednost (DDV) - prenehanje pravne osebe - izbris iz sodnega registra - zavrženje tožbe
Z dnem izbrisa je tožeča stranka prenehala obstajati brez pravnega naslednika in je s tem izgubila sposobnost biti stranka postopka. Iz navedenega razloga je sodišče tožbo zavrglo.
ZUS-1 člen 32, 32/1, 32/2, 36, 36/1, 36/1-6. ZInfP člen 10, 10/3.
začasna odredba - dostop do informacij javnega značaja - zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe - suspenzivni učinek
Tožnica kot zavezanka za dostop do informacij javnega značaja torej ni dolžna prosilcu poslati zahtevanih podatkov, saj je vložila tožbo zoper odločbo Informacijskega pooblaščenca. Namen obravnavanega tožničinega predloga za izdajo začasne odredbe je, da se odloži izvršitev izpodbijane odločbe tako, da tožnica ne bi bila dolžna razkriti v izpodbijani odločbi navedenih dokumentov, kar pa je v obravnavani zadevi doseženo že s samo vložitvijo tožbe. Zato si tožnica z obravnavanim predlogom ne more izboljšati svojega pravnega položaja.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/1. ZMZ-1 člen 51, 51/2. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - zavrženje tožbe - pravni interes - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III)
Ugoditev tožbenemu predlogu, da naj sodišče odpravi sklep toženke, tako ne bi v ničemer izboljšala tožnikovega pravnega položaja, saj bi s tem sodišče le utrdilo že obstoječo situacijo: odpravilo bi učinke sklepa tožene stranke, ki so zaradi časovne omejenosti prenehali veljati, pri čemer sama tožena stranka to izrecno priznava. Pravni interes v tem upravnem sporu za tožnika torej ne obstoji, saj so učinki, ki jih zasleduje pritožnik, že obstoječi (na podlagi zakonskih določb), zato je sodišče odločilo kot navedeno in zavrglo tožbo zaradi pomanjkanja pravnega interesa.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-2. ZDDV-1 člen 63, 63/1, 63/1-a, 67, 67/1, 67/1-a, 82, 82/1, 82/1-6. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 203.
davek od dohodka pravnih oseb - davek na dodano vrednost (DDV) - nepriznanje odbitka ddv - odbitek vstopnega DDV - račun - sestavine računa - preuranjena tožba - načelo davčne nevtralnosti
Ob ugotovitvi, da zaračunanih storitev nista izvedli družbi (sami ali preko podizvajalcev), ki sta jih zaračunali, ni izpolnjen prvi od zgoraj naštetih pogojev, torej izvedba storitve s strani drugega davčnega zavezanca. Ta pogoj po naravi stvari, logično pa to izhaja tudi iz prvega odstavka 63. člena ZDDV-1, zahteva, da zaračunane storitve izvede izdajatelj računa (sam ali preko podizvajalcev). Ne zadošča torej zgolj objektivno dejstvo, da so bile aktivnosti izvedene, kot to zmotno trdi tožnik. Sporni trije računi so bili, tudi po oceni sodišča, fiktivni, saj se poslovni dogodek, ki je na njih naveden, v resnici ni zgodil. Pravice do odbitka vstopnega DDV za neobstoječe dobave oziroma storitve pa ni mogoče priznati.
Deveta točka prvega odstavka 76. člena ZDDV-1 namreč pomeni izjemo od splošnih pravil o nastanku obdavčljivega dogodka in obveznosti plačati izhodni DDV, iz katerih izhaja, da obveznost na splošno nastane ob dobavi blaga ali storitev, predplačila pri opravljanju dobav blaga ali storitev, pridobitvi blaga znotraj Unije oziroma uvozu (32. do 35. člena ZDDV-1). SEU v svojih odločbah poudarja, da je cilj obveznosti iz 203. člena Direktive o DDV odpraviti nevarnost izgube davčnih prihodkov, do česar bi lahko prišlo, če bi prejemnik računa odbijal na računu navedeni DDV kot svoj vstopni DDV, izdajatelj računa pa izhodnega DDV ne bi nakazal v proračun.
Samovoljna zapustitev azilnega domav času po izdaji odločbe vpliva tudi na vodenje upravnega spora, ki teče napodlagi prosilčeve tožbe zoper zanj neugodno odločbo o prošnji. Takšno ravnanjeprosilca namreč kaže, da je prenehal njegov namen počakati na sodno odločitev,ki bi lahko bila v njegovo korist, s tem pa tudi, da izpodbijana odločba o zavrnitvi(ali zavrženju) njegove prošnje očitno ne posega več v njegovo pravico, ki jo jeuveljavljal v prošnji za mednarodno zaščito.