Če organ med sodnim postopkom izda drug upravni akt, s katerim spremeni ali odpravi izpodbijani upravni akt ali če v primeru molka kasneje izda upravni akt, mora to sporočiti sodišču, pri katerem je sprožen spor. V tem primeru sodišče od tožnika zahteva, da mu v 15 dneh sporoči, ali vztraja in v kakšnem delu vztraja pri tožbi oziroma ali jo razširja tudi na spremenjeni oziroma novi upravni akt (prvi in drugi odstavek 39. člena ZUS-1). Če tožnik izjavi, da vztraja pri tožbi, sodišče postopek nadaljuje, sicer pa postopek s sklepom ustavi (tretji odstavek 39. člena ZUS-1).
Spor med določenimi javno-pravnimi subjekti je sicer možen po tretjem odstavku 7. člena ZUS-1, vendar ne v konkretnem primeru, saj gre za spor med dvema državnima organoma.
Mnenje komisije o obstoju podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu invalidu ni akt ali dejanje, s katerim bi se posegalo v ustavne pravice in ne bi bilo zagotovljeno drugo sodno varstvo, zato je Upravno sodišče zaključilo, da niso izpolnjene procesne predpostavke za obravnavo tožbe zaradi kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, torej subsidiaren upravni spor ni dopusten.
Toženka je glede na ugotovljene okoliščine napačno štela, da ji osebnega razgovora s tožnikom ni treba opraviti, ker je pobegnil, saj se je po dveh dneh vrnil v azilni dom. Tam se je nahajal tudi v času izdaje izpodbijanega sklepa.
S tem, ko je toženka izpodbijani sklep 16. 1. 2025 izdala ne da bi s tožnikom predhodno opravila osebni razgovor, ki je bil predviden za 17. 1. 2025, je tožniku odvzela pravico do obveščenosti iz 4. člena Uredbe Dublin III, 4. in 5. člena ZMZ-1 ter pravico do izjave.