zagotavljanje dela - odvzem dovoljenja - začasna odredba
Temeljni vsebinski pogoj, ki mora biti torej izpolnjen za vsako izdajo začasne odredbe, je torej verjetnost nastanka težko popravljive škode, ki bi stranki nastala z izvršitvijo v upravnem sporu izpodbijanega akta. Pri odločanju sodišče uporabi tudi pravila 214. člena in nasl. ZPP glede t.i. neprerekanih dejstev, ki v 2. odstavku istega člena določa, da se dejstva, ki jih stranka ne zanika, ali jih zanika brez navajanja razlogov, štejejo za priznana.
ZUS-1 člen 22, 22/1. ZPP člen 19, 19/1. ZJU člen 24, 24/5, 24/6. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b.
javni uslužbenec - premestitev na drugo delovno mesto - tožba zaradi molka organa - nepristojnost
V obravnavani zadevi tožnik s tožbo zaradi molka organa zahteva, naj sodišče toženi stranki naloži, da mora tožniku v roku 30 dni od vročitve sodbe izdati sklep o delovnem mestu in uradniškem nazivu. Iz odločbe tožene stranke, s katero je bilo odločeno o tožnikovi pritožbi, sicer izhaja, da bo moral prvostopenjski organ v ponovnem postopku ponovno izvesti postopek premestitve tožnika, kar pomeni, da bo o tem odločeno s sklepom o premestitvi in ne s sklepom o delovnem mestu in uradniškem nazivu. V vsakem primeru pa gre torej v obravnavani zadevi za molk organa v zvezi s sklepom in ne v zvezi z upravno odločbo. To pa pomeni, da obravnavana zadeva predstavlja individualni delovni spor, za katerega je na podlagi petega odstavka 24. člena ZJU kot tudi točke (b) prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 pristojno delovno sodišče.
ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-4. ZUreP-3 člen 210, 210/1.
omejitev lastninske pravice - uvedba postopka omejitve lastninske pravice - ni upravni akt
Izpodbijana odločitev tožene stranke o uvedbi postopka temelji na prvem odstavku 210. člena ZUreP-3. Ta določba uvedbo postopka in izdajo sklepa veže le na popolnost zahteve upravičenca. V primeru zahteve za pridobitev pravice začasne uporabe mora ta, da šteje za popolno, izpolnjevati pogoje, ki jih predpisuje 221. člen ZUreP-3, zlasti njegov peti odstavek. To pomeni, da organ po prejemu zahteve ne ugotavlja njene materialnopravne oz. vsebinske utemeljenosti, ampak le preveri, če ima vse zakonsko zahtevane formalne sestavine. Obstoj materialnopravnih pogojev za omejitev lastninske pravice s pravico začasne uporabe torej organ presoja šele po uvedbi postopka, tj. v ugotovitvenem postopku, na koncu katerega izda odločbo o omejitvi lastninske pravice s pravico začasne uporabe ali pa zahtevo zavrne (prim. 213. člen v zvezi devetim odstavkom 221. člena v zvezi z drugim odstavkom 220. člena ZUreP-3).
dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - obnova postopka - izdaja nove odločbe - odprava odločbe - pravni interes za tožbo
Odločba, ki jo tožnica izpodbija s tožbo v tej zadevi, je bila z novo odločbo prvostopenjskega organa z dne 28. 8. 2024 v celoti odpravljena. Odprava odločbe pa pomeni, da je vzpostavljeno pravno stanje, kot da odločba, ki jo tožnica izpodbija v tem sporu, sploh ne bi bila izdana, torej pravno stanje, kakršno je bilo pred njeno izdajo. Posledično tožnica v predmetni zadevi ne izkazuje več pravnega interesa za nadaljevanje upravnega spora, v katerem zasleduje odpravo oziroma spremembo izpodbijane odločbe, ki pa je sedaj ni več. Posledično si tožnica z vloženo tožbo ne more več popraviti svojega pravnega položaja.
ZMat člen 27. ZUP člen 214, 214/1, 237, 237/2, 237/2-7. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.
matura - status kandidata s posebnimi potrebami - pravica opravljati maturo na podlagi prilagojenega načina opravljanja ali ocenjevanja - obrazložitev odločbe - načelo zaslišanja stranke v postopku
Tožnica se je izrecno sklicevala na delno odločbo in tam opisane oziroma navedene zdravstvene razloge, vendar se toženka do tega ni vsebinsko opredelila, temveč je navedla zgolj, da so razlogi, na katere se sklicuje tožnica, enaki razlogom, zaradi katerih ima že po zakonu pravico do opravljanja mature v dveh delih v dveh zaporednih izpitnih rokih. To pa po presoji sodišča ne pomeni, da se toženki do uveljavljenih razlogov ni treba opredeliti.
ZOsn člen 60a, 68, 69, 69/3, 69/4, 69/6. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.
osnovna šola - napredovanje v višji razred - ponavljanje razreda - ocenjevanje - obrazložitev odločbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - soglasje staršev
Upravno sodišče RS je že večkrat pojasnilo, da mora učiteljski zbor odločitev o tem, da učenec ne napreduje v naslednji razred, pri čemer gre za odločanje po prostem preudarku, izdati v obliki pisne odločbe.
Ker upravni spor glede šolske ocene ni dovoljen, tudi odločitve tožene stranke, sprejete v postopku ugovora zoper oceno, ne morejo biti predmet izpodbijanja v upravnem sporu.
stroški - stroški kazenskega postopka - sklep o stroških kazenskega postopka - upravni spor - sodno varstvo v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - dokončen upravni akt - zavrženje tožbe
Sodno varstvo tožničinega pravnega položaja je bilo zagotovljeno v kazenskem postopku, zato dodatno (ponovno) sodno varstvo v upravnem sporu ne bi bilo dopustno.
ZBPP člen 30, 30/7, 40, 40/1, 40/6. ZUS-1 člen 17, 17/1, 36, 36/1, 36/1-3.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - aktivna legitimacija - pravni interes - stranka v upravnem postopku - zavrženje tožbe
Z izpodbijanim sklepom je bil zahtevek odvetnika za odmero nagrade in stroškov za opravljanje storitev zavrnjen, kar pomeni, da je za vložitev tožbe aktivno legitimiran le odvetnik kot izvajalec brezplačne pravne pomoči.
ZGD-1 člen 580, 580/6, 618, 618/2. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
tožba v upravnem sporu - pripojitev družbe - prizadeta stranka - pravni interes - pravni interes za tožbo
Ker je tožeča stranka po vložitvi tožbe prenehala obstajati zaradi pripojitve k prevzemni družbi, ta prevzemna družba kot njen univerzalni pravni naslednik vstopa v njen položaj tožeče stranke v tem upravnem sporu. Prevzemna družba je (nova) tožeča stranka v tem upravnem sporu (ki zaradi konfuzije strank s tem tudi ni več prizadeta stranka v tem sporu), ker z izpodbijano odločbo v njene pravice ali pravne koristi ni bilo poseženo, saj je bila z izpodbijano odločbo koncesija dodeljena prav njej, si svojega položaja s tožbo (nova) tožeča stranka ne more izboljšati, zato je sodišče tožbo zavrglo.
ZUP člen 87, 98, 103. ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-7.
upravna izvršba - izvršitev inšpekcijske odločbe - denarna kazen - pritožba - pravočasnost pritožbe - vročitev - fikcija vročitve - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o zavrženju pritožbe - opravičen vzrok za zamudo - napake pri vročanju
Ker je bila pritožba, ki jo je zoper v tem upravnem sporu izpodbijani sklep o denarni kazni vložil tožnik, iz procesnih razlogov (kot prepozna) zavržena, drugostopenjski organ pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa o izrečeni denarni kazni vsebinsko sploh ni presojal, kar pomeni, da pritožba ni bila vsebinsko izčrpana, akt, izdan v postopku na prvi stopnji, pa ni postal materialnopravno dokončen. V takšnem primeru zoper upravni akt, izdan v upravnem postopku na prvi stopnji, tožbe v upravnem sporu ni mogoče vložiti, dokler stranka s tožbo uspešno ne izpodbije procesnih ovir za vsebinsko obravnavo pritožbe.
Opravičenost vzroka za zamudo roka pa lahko organ po prvem odstavku 103. člena ZUP po vsebini presoja šele, ko ugotovi, da je stranka rok za opravo dejanja (npr. za vložitev pritožbe) zamudila zaradi vzroka, ki je na strani stranke. V primeru, če se ugotovi, da pisanje stranki ni bilo vročeno skladno s predpisi (t. i. pomota pri vročanju), gre za napako organa oziroma za procesno kršitev, zaradi katere se vročitev šteje za opravljeno šele tisti dan, za katerega se ugotovi, da je naslovnik pisanje dejansko prejel. Stranka zato v primeru ugotovljene napake pri vročanju pred dnevom, za katerega je bilo ugotovljeno, da je pisanje dejansko prejela in pred potekom roka za pritožbo, ki začne teči od dneva dejanskega prejema dokumenta, ne more biti v zamudi, ki je ena od predpostavk za odločanje predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. Ker je zamuda ena od predpostavk za vrnitev v prejšnje stanje, mora organ v primeru, ko stranka izpodbija pravilnost vročitve, pred odločitvijo o predlogu odgovoriti na vprašanje, ali je bila stranki odločba sploh pravilno vročena.
ZPP člen 77, 78, 78/1, 80, 81. ZUS-1 člen 22, 22/1.
procesna sposobnost - delno odvzeta poslovna sposobnost - pravdno nesposobna oseba - skrbništvo - procesna dejanja - izjava volje - naknadna odobritev procesnih dejanj - neodobritev tožbe
Tožnik je pravdno nesposobna oseba, ki sama ne more veljavno opravljati dejanj v sodnih postopkih, tožnikov skrbnik pa njegove vloge ni odobril. Kot izhaja iz že povedanega, oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost za nastopanje v sodnih postopkih, oziroma ki je v zvezi s tem postavljena pod skrbništvo, ne sme sama opravljati dejanj v sodnih postopkih. Izjava volje, ki jo poda takšna oseba sama, ne more imeti pravnih posledic v sodnih postopkih. Pravdno nesposobna oseba torej ne more sama veljavno vložiti tožbe. Tudi poimenovanje vloge, ki jo vloži pravdno nesposobna oseba sama, kot tožbe, ne more imeti za posledico, da bi bilo takšno vlogo treba nadalje procesno obravnavati kot tožbo (tako tudi sklepi Vrhovnega sodišča v zadevah I Up 273/2015, I Up 274/2015, I Up 287/2015, I Up 298/2015 in X Ips 193/2017). Smiselno enako velja tudi glede predloga za oprostitev plačila sodnih taks.
Tožba, ki je bila od same vložitve neprimerna za obravnavo, je ostala neprimerna tudi po pozivu sodišča k popravi. Ker gre za pomanjkljivost tožbe, zaradi katere sodišče zadeve ne more obravnavati, saj se nanaša na bistveno sestavino tožbe, ki ne sme izostati (overjen podpis tožnika na tožbi v primeru dvoma v pristnost podpisa), je sodišče na podlagi četrtega odstavka 108. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 tožbo kot nepopolno zavrglo.
Gre za pomanjkljivost tožbe, zaradi katere sodišče zadeve ne more obravnavati, saj se nanaša na bistveno sestavino tožbe, ki ne sme izostati (overjen podpis tožnice na tožbi v primeru dvoma v pristnost podpisa), zato je sodišče na podlagi četrtega odstavka 108. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 tožbo kot nepopolno zavrglo.
ZUS-1 člen 39, 39/3, 41. ZPP člen 185, 185/1, 185/3. ZDavP-2 člen 92, 93, 93/1, 97.
dohodnina - vrednost poslovnega deleža - razveljavitev pogodbe - sprememba tožbe - tožba zaradi molka organa - izpodbojna tožba
Tožnica je tožbo vložila zaradi molka organa, tekom upravne spora pa je sporočila, da je toženka odločbo izdala in tožnica je tožbo razširila na navedeno odločbo toženke, tožbo pa je spremenila tako, da je namesto izdaje navedene odločbe zahtevala, naj se navedena odločba odpravi. Sodišče je glede na tretji odstavek 39. člena ZUS-1 tako postopek nadaljevalo in je spremembo tožbe dopustilo.
Davčni organ je ugotovil sklenitev Sporazuma o razveljavitvi notarskega zapisa Pogodbe o odplačni odsvojitvi poslovnega deleža v družbi, iz katerega je razvidno, da je namen pogodbenih strank, ki sta ga zasledovali pri njegovem sklepanju, v celoti sporazumno razveljaviti sklenjen notarski zapis Pogodbe o odplačnem (prvem) prenosu poslovnega deleža v družbi. Sodišče se strinja z razlogi upravnih organov, da sporazum na veljavnost (prve) prodajne pogodbe ne učinkuje ex tunc, na način, da bi povratno razveljavljal učinke, ki so nastali na temelju te prodajne pogodbe, torej tako, kot da ti učinki sploh ne bi nastali. Učinke, kot jih želi doseči tožnica, povzroči le razglasitev pogodbe za nično, saj le ničnost učinkuje ab initio, torej ex tunc. To, kar stranki razumeta kot "razveljavitev pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža", ima vse značilnosti novega pravnega posla, nove prodajne pogodbe, ki pa je povzročil sebi lastne in nove pravne učinke, ki veljajo ex nunc, torej od trenutka sklenitve sporazuma, nikakor pa ni povzročil, da prodajne pogodbe sploh ne bi bilo.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4. EZ-1 člen 472, 472/1, 473. ZUP člen 140, 140/1, 140/2, 165, 165/1, 237, 237/2, 237/2-3. ZZK-1 člen 14, 19.
uvedba razlastitvenega postopka - ustanovitev služnosti v javno korist - izvajanje dokazov - opis vsebine služnosti - ni upravni akt - zavrženje tožbe
Ker torej organ prve stopnje v izpodbijani odločbi ni pojasnil (tudi ne organ druge stopnje v svoji odločbi), zakaj ni izvedel dokazov, ki jih je predlagala tožnica, je bila s tem storjena absolutna bistvena kršitev postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP. Hkrati izpodbijane odločbe tudi ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP. Glede na okoliščine primera ni dovolj jasno in nedvoumno, kaj zajema ustanovljena služnost, zlasti, ali zajema tudi morebitne opustitve (in če, kakšne), ki jih mora trpeti tožnica.
ZTuj-2 člen 76b, 76c, 76c/6, 76c/2-4, 76c/3, 78. ZUP člen 87, 87/1, 87/2. ZUS-1 člen 29, 29/3, 36, 36/1, 36/1-2.
tujec - nastanitev v centru za tujce - hišni red - kršitev pravil - strožji policijski nadzor - rok za vložitev tožbe - vročilnica - prepozna tožba - zavrženje tožbe - omejitev pravic - načelo sorazmernosti - sorazmernost ukrepa
Če prihaja do težjih kršitev pravil bivanja ali ponavljanja lažjih kršitev, se tujcu lahko izreče omejitev uveljavljanja pravic iz pravil gibanja, med drugim tudi omejitev uporabe lastnega telefona za čas do dveh tednov. Tožena stranka je torej tožniku izrekla ukrep, ki ima podlago v četrti alineji drugega odstavka 76.c člena ZTuj-2. Tožena stranka je po presoji sodišča natančno ter v skladu z zahtevo tretjega odstavka 76.c člena ZTuj-2 pojasnila vse okoliščine, s katerimi je utemeljila izbiro ukrepa in čas njegovega trajanja. Tožena stranka je pri izreku ukrepa iz 2. točke izreka izpodbijane odločbe pravilno upoštevala, da doslej izrečeni ukrepi pri tožniku niso dosegli svojega namena, saj je s kršitvami nadaljeval. Tožnik je nedvomno vedel, da so njegova ravnanja kršitev pravil bivanja v Centru in tudi kakšni ukrepi se lahko izrečejo v primeru kršitev, saj sta mu bila že ob prihodu v Center vročena Pravilnik in izvleček iz ZTuj-2 v jeziku, ki ga razume, na kršitve in posledice kršitev pa so ga policisti seznanili ob vsaki posamezni kršitvi. Tožena stranka ob prvih kršitvah ni posegla po najstrožjih ukrepih, pač pa jih je postopno stopnjevala. Sodišče razume, da je tako ravnala s ciljem, da pri tožniku doseže, da bo spoštoval pravila bivanja. Ker pa dosedanji ukrepi takega cilja niso dosegli, je tožena stranka sprejela odločitev, da tožniku omeji uveljavljanje pravic iz pravil bivanja v obliki podaljšanja omejitve uporabe lastnega telefona, in to za čas enega tedna, kar je manj, kot bi mu sicer lahko izrekla in kaže na postopnost izrekanja ukrepov.
upravni spor - procesne predpostavke za vložitev tožbe - razveljavitev javnega razpisa - upravni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Z izpodbijanim sklepom je toženka (le) razveljavila javni razpis, z njim pa ni posegla v sklepe, s katerimi je bilo vlogam tožnikov ugodeno in jim dodeljena sredstva. Ti sklepi z izpodbijanim sklepom niso bili odpravljeni ali razveljavljeni. Izpodbijani sklep zato ne spreminja pravnega položaja tožnikov. Prav tako pa tudi ne ugotavlja pravnih razmerij in pravnih dejstev. Ob izdaji izpodbijanega sklepa je torej ostala pravna situacija tožnikov nespremenjena. Posledično zato izpodbijani sklep ne predstavlja akta iz drugega odstavka 2. člena ZUS-1, s katerim se odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta.
tožba v upravnem sporu - predhodni preizkus - upravni akt, ki se izpodbija s tožbo - akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt - razveljavitev javnega razpisa - zavrženje tožbe
Sklep o razveljavitvi javnega razpisa ni upravni akt oz. akt, ki se izpodbija v upravnem sporu. Javna obvestila in javni pozivi niso posamična dejanja niti posamični akti, toženka z njim niti ni vsebinsko odločila o kakšni materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika, prav tako z njim postopek odločanja o izdaji upravnega akta ni obnovljen, ustavljen ali končan. Zato je sodišče tožbo zavrglo.
V primerih, ko se v upravnem sporu izpodbija odločitev, ki se ne izvršuje po ZUP, je mogoče predlagati izdajo t. i. ureditvene začasne odredbe po tretjem odstavku 32. člena ZUS-1, s katero sodišče na predlog tožnika začasno uredi stanje glede na sporno pravno razmerje, če se predlagana ureditev, zlasti pri trajajočih pravnih razmerjih, kot verjetna izkaže za potrebno. To vrsto začasne odredbe pa sodišče lahko izda le, če jo stranka izrecno predlaga in ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje tudi ustrezno opredeli, česar pa tožeča stranka ni storila.
Glede predlaganega zadržanja izvršitve izpodbijane odločbe v preostalem delu, ki se nanaša na prepoved vstopa tožeče stranke v Republiko Slovenijo ter na obveznost zapustitve Republike Slovenije, pa zadržanje učinkovanja tega dela izreka odločbe ni potrebno, saj navedena prepoved in obveznost nastopita šele s pravnomočnostjo izpodbijane odločbe oziroma v roku desetih dni po pravnomočnosti izpodbijanega akta.
ZVO-2 člen 130. ZUS-1 člen 17, 36, 36/1, 36/1-3. ZUP člen 142, 229, 260, 260/1, 260/1-9.
okoljevarstveno dovoljenje - sprememba okoljevarstvenega dovoljenja - tožnik, ni bil stranka v upravnem postopku - zavrženje tožbe - obnova postopka
Iz tožbe in predložene dokumentacije izhaja, da tožnica v postopku, v katerem je bila izdana izpodbijana odločba, ni sodelovala niti kot stranka niti kot stranski udeleženec. Kot sama navaja, ji je bila odločba vročena na podlagi petega odstavka 130. člena ZVO-2. Ta določa, da ministrstvo odloči o spremembi okoljevarstvenega dovoljenja iz prvega odstavka 126. člena tega zakona v treh mesecih od prejema popolne vloge, odločbo pa pošlje tudi pristojni inšpekciji in občini, na območju katere se nahaja naprava ali opravlja dejavnost. Tega, da tožnica v obravnavani zadevi ni legitimirana za vložitev tožbe, ne spremeni niti njeno sklicevanje na določila Aarhuške konvencije.