brezplačna pravna pomoč - procesne predpostavke za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Ugoditev tožbi tožnika ne bi izboljšala njegov pravni položaj. Četudi bi tožnik s prošnjo za dodelitev BPP za sestavo in vložitev obtožnega predloga zoper navedene policiste PP Domžale uspel in bi bilo v ponovnem postopku njegovi prošnji za BPP ugodeno ter bi mu bil dodeljen odvetnik, bi bila vložitev obtožnega predloga oziroma vložitev predloga za nadaljevanje kazenskega pregona po tem obtožnem predlogu prepozna. Po tem, ko je rok za vložitev obtožnega predloga ali predloga za nadaljevanje kazenskega pregona iztekel, ga niti odvetnik ne bi mogel ponovno vložiti.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-7. ZDDV-1 člen 4, 4/1, 4/1-d, 78, 78/3. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (2006) člen 98.
davek na dodano vrednost (DDV) - identifikacija za namene DDV - izčrpanje pravnih sredstev - nevložitev pritožbe - zavrženje tožbe - opravljanje kmetijske dejavnosti
Odločba, s katero je bil tožnik registriran kot pridobitelj blaga znotraj Unije, je pravnomočna, zato sta tako davčni organ kot sodišče nanjo vezana. Tožniku je bilo tudi pojasnjeno, da se lahko posameznik prostovoljno vključi v sistem DDV (tretji odstavek 94. člena ZDDV-1). V tem primeru bi imel tožnik enake pravice in obveznosti kot drugi identificirani davčni zavezanci, vendar se tožnik za to možnost ni odločil. Glede same registracije je v zadevi očitno na relaciji tožnik - tožnikov računovodski servis - davčni organ prišlo do šuma v komunikaciji, vendar pa v tej fazi postopka, ko se presoja zakonitost odmere DDV, okoliščine v zvezi z registracijo tožnika kot zavezanca za DDV niso (več) relevantne. Čim pa je tako, je odločitev, da tožnik nima pravice do odbitka DDV v zvezi s sporno dobavo traktorja, pravilna in na zakonu utemeljena.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6, 59, 59/1. ZUP člen 113.
sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka - stroški inšpekcijskega postopka - pravni in ekonomski interes - zavrženje tožbe - stroški pritožbenega postopka
Če stranka ne izkazuje pravovarstvene potrebe glede glavne stvari, je ne more izkazati niti glede stroškov
Ker je sodišče že odločilo, da tožnik ne izkazuje pravnega interesa za tožbo zoper 1. točko izreka izpodbijanega sklepa (tj. za upravni spor o glavni stvari), odločitev o tem pa je postala pravnomočna (s sklepom Vrhovnega sodišča, I Up 208/2023 z dne 29. 5. 2024), je posledično treba ugotoviti, da tožnik pravnega interesa (ki ga v tožbi sicer posebej ne utemelji, pač pa se s tem v zvezi sklicuje izključno na nezakonitost izpodbijanega sklepa) ne izkazuje niti za tožbo zoper del izreka drugostopenjske odločbe, s katerim je bilo odločeno o stroških inšpekcijskega postopka na prvi stopnji (tj. zoper I. točka izreka drugostopenjske odločbe).
ZOsn člen 60b, 60c, 68, 69. Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli (2008) člen 3, 9, 34, 35. ZUS-1 člen 39, 39/2, 39/3.
osnovna šola - napredovanje v višji razred - ponavljanje razreda - ocenjevanje - otrok s posebnimi potrebami - tožba zaradi molka organa - predlog za izdajo začasne odredbe
Tožba zoper sklep komisije, s katerim je odločeno le o ugovoru zoper negativno oceno pri predmetu matematike, ni dovoljena.
Šolsko ocenjevanje je opravilo strokovne narave. Z ocenjevanjem se ne odloča o pravici ali koristi, ki bi jo zakon varoval tožeči stranki niti se mu z oceno ne nalaga nobene obveznosti. Upravni spor glede ocene zato ni mogoč.
Ker se z odločitvijo o nenapredovanju (torej ponavljanju razreda) tožnica in njeni starši niso strinjali, so o tem vložili obrazložen ugovor, ki je sicer vseboval tako ugovor zoper negativno oceno kot ugovor zoper nenapredovanje. O delu ugovora zoper negativno oceno je komisija odločila s sklepom, o delu ugovora zoper nenapredovanje pa komisija s tem sklepom ni odločila, zato je tožnica pravilno pozvala toženko, naj odloči še o preostalem delu ugovora, kar do vložitve tožbe ni izkazano, da bi bilo odločeno. Tekom tega upravnega spora je o tem bila sprejeta odločitev, vendar je izpodbijano odločbo izdala ravnateljica šole, to pa je stvarno nepristojen organ, zato je podana obsolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka. Sodišče je zato tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo, ter zadevo vrnilo v ponovni postopek, da o njej odloči pristojni organ - komisija iz 68. člena ZOsn, ki jo imenuje ravnatelj in je sestavljena iz teh članov, med katerimi mora biti vsaj en član, ki ni zaposlen na šoli.
tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
V obravnavani zadevi se je 30 dnevni rok za vložitev tožbe iztekel v petek 10. 5. 2023. Iz podatkov v sodnem spisu je razvidno, da je tožnik tožbo neposredno na sodišče vložil šele v sredo 15. 5. 2024, kar pomeni, da je bila tožba na sodišče vložena po izteku 30-dnevnega prekluzivnega roka za vložitev tožbe.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-4. ZUS-1 člen 32, 32/2. ZUP člen 214.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka - obrazložitev - odvzem prostosti - kršitev hišnega reda - začasna odredba
Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni razvidno, da bi se toženka opredelila do povzetih tožnikovih navedb. V zvezi s tem je zapisala le, da jim težko sledi, ker tožnik kljub opozorilom ni upošteval poznanih pravil Hišnega reda, žalil je varnostnike in grozil sostanovalcem. S svojim obnašanjem je vnašal nemir v življenje v azilnem domu in ogrožal tako zaposlene kot tudi druge stanovalce. Razlogov, ki so privedli do teh zaključkov, toženka ni pojasnila, čeprav bi po presoji sodišča to morala storiti. Takšna preskopa obrazložitev izpodbijanega sklepa kaže na to, da toženka dejanskega stanja predmetni zadevi niti ni ugotavljala.Iz izpodbijanega sklepa torej niso razvidne vsebinske okoliščine, na podlagi katerih je toženka presojala nujnost in sorazmernost tožnikovega pridržanja. Zato nima vseh sestavin odločbe po 214. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).
Tožnik utemeljuje težko popravljivo škodo s tem, da mu dni brez osebne svobode ne bo mogel nihče nadomestiti. Tudi sicer se v Centru za tujce počuti slabo in utesnjeno, to mu povzroča psihično stisko, zdravstveno stanje se mu slabša. Po presoji sodišča je potrebnost izdaje predlagane začasne odredbe v obravnavani zadevi izkazana vsaj s stopnjo verjetnosti že zato, ker toženka ni substancirano prerekala tožbenih navedb glede težko popravljive škode, zaradi česar se štejejo za priznane in jih ni treba dokazovati (214. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Poleg tega ni navedla nobenega dejstva, ki bi lahko ustrezno utemeljil prevladujoč javni interes oziroma drugo prizadetost javne koristi, ki bi bila nesorazmerno prizadeta z izdajo začasne odredbe. Glede na navedeno je tožnik izkazal, da mu bo s takojšnjo izvršitvijo izpodbijanega sklepa nastala škoda, ki bo težko popravljiva, toženka pa ne, da bo z začasnim zadržanjem izvršitve nesorazmerno prizadeta javna korist.
dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev vrednostnih papirjev - ustavitev postopka - tožba v upravnem sporu - pravni interes za tožbo - upravni akt, ki se izpodbija s tožbo
V konkretnem primeru ni sporno, da je bil z izpodbijanim sklepom ustavljen postopek odmere dohodnine od dobička od odsvojitve vrednostnih papirjev za leto 2017. Tožnica pa s tožbo zasleduje prav tak izid postopka. Primarno zahteva, da sodišče odpravi izpodbijani sklep in na podlagi 65. člena ZUS-1 samo odloči tako, da ugotovi, da je bil davek že plačan in isti postopek (ponovno) ustavi. Tožnica torej od sodišča v bistvu zahteva enako odločitev, kot jo je že sprejel davčni organ, tj. ustavitev postopka odmere dohodnine od dobička iz kapitala iz razloga, ker je bil davek že plačan. Odprava sklepa o ustavitvi postopka in ponovna ustavitev postopka z vidika tožničinega pravnega položaja pomeni popolnoma enak rezultat. Tožničin pravni položaj se torej v primeru ugoditve tožbi ne bi v ničemer izboljšal oziroma spremenil, tudi ne v primeru, da bi bila ugotovitev, da je bil davek že plačan, del izreka odločbe oziroma sodbe.
molk organa - procesne predpostavke za tožbo zaradi molka organa
Glede razloga za zamudo sodišče ugotavlja, da je tožena stranka zgolj pavšalno pojasnila, da o vlogi z dne 9. 1. 2023 še ni odločila, ker še ni odločila niti o vlogi z dne 23. 12. 2020. Zakaj bi morala najprej nujno odločiti o vlogi z dne 23. 12. 2020, čeprav je tožnica dne 9. 1. 2023 vložila novo vlogo, v kateri je izrecno navedla, da želi, da se najprej odloči o tej vlogi (in da bo potem prvo prošnjo "najbrž" umaknila, v svojem odgovoru na poziv tožene stranke z dne 9. 8. 2024 pa celo, da bo prošnjo takoj umaknila), tožena stranka ni pojasnila niti ni navedla kakšnih drugih utemeljenih oziroma opravičljivih razlogov za zamudo pri odločanju o vlogi z dne 9. 1. 2023. Ob takšnem stanju stvari sodišče ugotavlja, da je tožba tožnice zaradi molka organa upravičena.
Tožnik v pretežnem delu tožbe nasprotuje ocenama, ki sta bili podani s strani dveh zunanjih ocenjevalcev, kar pa ni predmet presoje v upravnem sporu. Sodišče namreč v upravnem sporu presoja zakonitost in pravilnost upravnih aktov, ne pa pravilnosti strokovne ocene, čemur v obravnavanem primeru ugovarja tožnik.
V upravnem sporu lahko po drugem odstavku 7. člena ZUS-1 tožnik zahteva tudi vrnitev stvari ali povračilo škode, ki mu je nastala z izvršitvijo izpodbijanega upravnega akta. Vendar v tej zadevi ne gre za takšen primer, saj izpodbijani sklep kot sklep zavrnilne narave ni mogel biti predmet izvršbe. Škodo zaradi morebitne nezakonitosti izpodbijanega akta bi tožnik mogel uveljavljati kvečjemu v pravdi.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-3. ZUP člen 43. ZVO-1 člen 73. Direktiva 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje člen 11.
presoja vpliva na okolje - stranke v postopku - stranski udeleženec - nova dejstva in dokazi - pravni interes
Tožeča stranka ni izkazala, da je pred prvostopenjskim organom imela položaj stranke ali stranskega udeleženca. Aktivne legitimacije za vložitev tožbe ne izkazuje niti glede na okoliščino, da je uveljavljala položaj stranske udeležbe s pritožbo, saj ji ta položaj po organu druge stopnje ni bil priznan. Šele, če bo tožeča stranka v tem upravnem sporu uspela, bo v primeru zavrnitve pritožbe kot neutemeljene, izpolnjena procesna predpostavka za vložitev tožbe zoper sklep organa prve stopnje.
Tožena stranka pri razlagi postopkovnih pravil, ali tožeča stranka sodi v krog upravičenih oseb za vložitev pravnega sredstva, ne upošteva pravil mednarodnega prava in prava Unije, iz katerih izhaja, da pravic članov javnosti, na katere se (lahko) nanašajo pravice, dejanja ali opustitve s področja varstva okolja, ni mogoče razlagati ozko. Podana je kršitev iz 2. točke prvega odstavka 27. člena ZUS-1, saj je neupoštevanje ciljev, ki jih zasledujejo postopkovna pravila Aarhuške konvencije in Direktive 2011/92/EU za vključevanje članov javnosti v postopke odločanja lahko vplivala na zakonitost oziroma pravilnost izpodbijanega sklepa tožene stranke.
Sodna praksa Sodišča Evropske unije (SEU) v okoljskih zadevah glede navajanja novih dejstev in dokazov je drugačna. SEU je namreč v zadevi C-115/09 z dne 12. 5. 20111 in v zadevi C-137/14 z dne 15. 10. 20152 zavzelo stališče, da določbe prava Unije s področja varstva okolja ne dopuščajo omejitve tožbenih razlogov, ki jih lahko stranka navede v utemeljitev pravnega sredstva v sodnem postopku, na ugovore, ki so bili podani v upravnem postopku. V zadevah iz varstva okolja je poudarjena je tudi pomembnost vključitve zadevne javnosti v vse faze odločanja, sicer gre laho za kršitev prava EU.
ZUP člen 279, 279/1, 279/1-1. ZPDZC-1 člen 17, 17/5. ZUS-1 člen 68.
delo na črno - kratkotrajno delo - evidenca opravljenih ur dela - prekršek - ugotovitvena odločba - ničnost upravnega akta
Z izpodbijano odločbo tožniku ni bilo prepovedano opravljanje dejavnosti ali opravljanje dela na črno niti mu ni bila naložena kakšna druga obveznost s tega področja. Odločba vsebuje zgolj dejanske ugotovitve opravljenega postopka nadzora, ki jih vsebuje že zapisnik o nadzoru nad zaposlovanjem na črno pri delodajalcu z dne 12. 5. 2021, in na podlagi katerih je organ izdan plačilni nalog v ločenem prekrškovnem postopku. Z izpodbijano odločbo tako ni bilo odločeno o tožnikovih pravicah ali obveznostih s področja upravnega prava (2. člen ZUP), temveč se samo ugotavljajo okoliščine, pomembne za drug (prekrškovni) postopek, to pa je stvar, v kateri se ne more z dispozitivom samostojno odločati v upravnem postopku.
ZUS-1 člen 4. Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (2021) člen 8.
COVID-19 - kršitev človekovih pravic - pravica do izobraževanja - šola - varstvo ustavnih pravic - načelo sorazmernosti - nalezljive bolezni
Začasni ukrep testiranja zasleduje ustavno dopusten cilj v javnem interesu (preprečiti ali omejiti širjenje bolezni COVID-19 in s tem zagotoviti varovanje zdravja in življenja ljudi), ukrep pa je tudi primeren in nujen za dosego navedenega ustavno dopustnega cilja ter sorazmeren v ožjem smislu. Primeren je zato, ker se z njim preprečuje dostop oseb, ki so lahko vir okužbe, do različnih storitev oziroma njihova udeležba pri različnih dejavnostih (tudi pri vzgojno-izobraževalnih dejavnostih v prostorih šol), s tem pa se posledično preprečuje tudi širjenje nalezljive bolezni in zmanjšuje obremenitev zdravstvenega sistema. Ukrep testiranja je nujen, ker na voljo ni drugih, milejših in enako učinkovitih sredstev za dosego zasledovanega cilja, teža posledic posega v pravice posameznika pa tudi odtehta pomen oziroma vrednost zasledovanega cilja varstva zdravja in življenja, ki predstavlja eno najpomembnejših ustavno varovanih vrednot.
Ukrep testiranja, ki je bil v 8. členu Odloka o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 predpisan kot pogoj za uresničevanje pravice otrok do zbiranja in združevanja ter izobraževanja v prostorih osnovnih šol, je bil skladen z načelom sorazmernosti in ustavno dopusten tudi z vidika zatrjevane kršitve drugih v ustavi zagotovljenih pravic, ki jih tožnica navaja v tožbi (pravica do osebnega dostojanstva in varnosti po 34. členu Ustave RS, pravica do zbiranja in združevanja po 42. členu Ustave RS, pravice otrok po 56. členu Ustave RS in pravica do izobraževanja po 57. členu Ustave RS). Ukrep testiranja je namreč milejši od pred tem veljavnega ukrepa splošnega zaprtja šol, ukrep je primeren za dosego želenega cilja, koristi ukrepa, ki so v zaščiti javnega zdravja, pa tudi pretehtajo nad težo posega v pravice posameznika.
Iz ugotovitev v obravnavani zadevi ne izhaja, da bi do šolanja tožnice na domu in s tem do posega v njeno pravico do izobraževanja prišlo prav zaradi dejanja toženke. Tožnica namreč ne zatrjuje, da ji je toženka fizično ali kakorkoli drugače s pozicije oblasti preprečila vstop v šolo in ji s tem neposredno onemogočila izobraževanje v prostorih šole. Zahteva po izpolnjevanju pogoja iz predpisa oziroma golo opozorilo ravnateljice toženke na obveznost testiranja, ki jo je določal že Odlok 174/2021 kot pogoj za udeležbo otrok pri pouku v prostorih šole oziroma opozorilo na posledice, ki sledijo po predpisih, če se oseba ne podredi obveznosti testiranja (to je obveznost šolanja od doma, ki jo je določal že sklep ministra), pa sama po sebi po presoji sodišča ne moreta predstavljati dejanja, ki bi ga bilo mogoče šteti za neposredni vzrok nastale posledice (to je izobraževanja tožnice na daljavo).
ZBPP člen 14, 14/1-3. ZUPJS člen 17, 17/1. ZUS-1 člen 52.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - materialni pogoj - možnost razpolaganja s premoženjem - nedovoljene tožbene novote
Obstoj solastnine na obravnavani nepremičnini in spor s tem v zvezi (začet postopek delitve te nepremičnine) po presoji sodišča v konkretni zadevi ne predstavljajo okoliščin, ki bi utemeljevale zaključek, da tožnica z njej solastnim deležem te nepremičnine dejansko ne more razpolagati (v smislu tretjega odstavka 14. člena ZBPP).
Ker torej tožnica tožbe v danem roku ni ustrezno popravila oziroma dopolnila v skladu s pozivi sodišča, je ostala tožba tudi po pozivih sodišča k odpravi pomanjkljivosti nerazumljiva, nejasna in nepopolna. Ker gre za take pomanjkljivosti, zaradi katerih sodišče zadeve ne more obravnavati (tožnica v tožbi ni točno navedla kateri upravni akt s tožbo izpodbija, kateri organ je izpodbijano odločbo izdal, niti ni predlagala kako in v čem naj se opravi oziroma ugotovi njegova nezakonitost), je sodišče tožbo zavrglo.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4. ZNPPol člen 140, 140/2, 152, 152/2.
dovoljenost tožbe v upravnem sporu - zavrženje tožbe - ni upravni akt - pritožba po znppol
Pritožbeni postopek po določbah ZNPPol ne pomeni upravne zadeve v smislu zakona, ki ureja splošni upravni postopek. To pomeni, da se ta postopek ne zaključi z upravnim aktom v smislu 2. člena ZUS-1 ter da upravni spor zoper odločitev o pritožbi ni dovoljen.
Otroški dodatek predstavlja družinski prejemek, znižanje plačila za programe vrtcev pa je urejeno v četrtem odstavku 32. člena Zakona o vrtcih v zvezi s 6. členom ZUPJS. Iz prvega odstavka 38. člena ZUPJS nadalje izhaja, da o pritožbi zoper odločbo centra za socialno delo odloča ministrstvo, pristojno za socialne zadeve, iz tretjega odstavka istega člena pa, da v sporih zoper odločbe ministrstva, pristojnega za socialne zadeve, odloča pristojno socialno sodišče.
V predmetni zadevi gre torej za spor s področja socialnih pravic, za katere je na podlagi 4.b točke prvega odstavka in drugega odstavka 7. člena ZDSS-1 pristojno socialno sodišče.
mednarodna zaščita - molk organa - procesne predpostavke za tožbo zaradi molka organa
Sodišče tožniku glede tega, da je v konkretni zadevi izpolnil pozivno dolžnost, ni moglo slediti. Sodišče je po ugotovitvi, da procesne predpostavke iz 28. člena ZUS-1 za vložitev tožbe zaradi molka organa niso izkazane, tožbo zavrglo kot preuranjeno na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
ZUS-1 člen 24, 24/1, 36, 36/1, 36/1-7. ZUP člen 87, 87/4. ZPP člen 120, 120/1.
tožba v upravnem sporu - pravočasnost tožbe v upravnem sporu - prepozna tožba - sporočilo o prispelem pismu - pravilnost vročitve po zup - roki - začetek teka roka - fikcija vročitve - vrnitev v prejšnje stanje - načelno pravno mnenje
Tožnica sodišču s svojimi navedbami in predloženimi dokazi ni uspela vzbuditi resnega dvoma1 v to, da ji dne 8. 3. 2024 v njenem hišnem predalčniku ni bilo puščeno sporočilo o prispelem pismu. Tožnica je sicer navajala, da je tega dne direktorica tožnice bila službeno odsotna, vendar je to dejstvo pravno nerelevantno. Dejstvo, da je zakonita zastopnica tožnice bila službeno odsotna in da se torej tega dne ni mogla seznaniti s tem, da je bilo v hišnem predalčniku puščeno obvestilo o prispelem pismu, ni zakonski razlog, ki bi lahko preprečil začetek teka roka za prevzem pošiljke v skladu s 87. členom ZUP. Tudi to, da zaposlena v lekarni, direktorice tega dne po elektronki pošti ni obvestila o pošiljki, je pravno gledano nerelevantno in se dotika tožničine interne organizacije delovnega procesa in obveščanja.
Tožnica ugovarja pravilnosti opravljene vročitve odločbe (in zatrjuje, da je njena tožba pravočasna), ki jo izpodbija v tem upravnem sporu. To pa je razlog za vložitev pritožbe zoper sklep o zavrženju tožbe kot prepozne in ne za vrnitev v prejšnje stanje.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes
Tožnik v času odločanja torej ne izkazuje pravnega interesa za vodenje upravnega spora. Glede na navedeno obvestilo tožene stranke je namreč 22. 1. 2024 samovoljno, torej po svoji volji, ne oziraje se na navedene zakonske zahteve, zapustil azilni dom in se vanj ni vrnil. Ker tožnik očitno nima namena počakati na odločitev sodišča o njegovi prošnji za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka, ne izkazuje pravnega interesa za upravni spor.
brezplačna pravna pomoč - ugoditev prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izboljšanje pravnega položaja - pravni interes - zavrženje tožbe
Tožnik s tožbo zahteva odpravo izpodbijanega akta v smislu prve alineje prvega odstavka 33. člena ZUS-1. Glede na to, da mu je bila z njim dodeljena brezplačna pravna pomoč, z njegovo odpravo svojega pravnega položaja ne more izboljšati. Odprava izpodbijanega akta bi namreč v skladu z zadnjo povedjo četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 z učinkom za nazaj (ex tunc) odpravila zanj ugodno toženkino odločitev. Za to pa tožnik nima pravnega interesa, saj bi bila s tem odpravljena odločba, s katero mu je bila brezplačna pravna pomoč dodeljena.