izvrševanje kazenskih sankcij - prošnja za prekinitev prestajanja kazni zapora - osebnostna pravica - smrt tožnika - pomanjkanje procesne predpostavke sposobnosti biti stranka - zavrženje tožbe
V tem upravnem sporu zahteva presoja zakonitosti odločbe, s katero je bila zavrnjena prošnja za prekinitev prestajanja kazni zapora, in se sporno pravno razmerje nanaša na tožnika, torej je izpodbijana odločitev vezana izključno na osebo tožnika, pomanjkanja procesne predpostavke sposobnost biti stranka pa ni mogoče odpraviti z nobenim ukrepom, saj jo fizična oseba s smrtjo izgubi, sodišče je zato tožbo ob smiselni uporabi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.
Ob predhodnem preizkusu tožbe je sodišče odvetnika pozvalo na odpravo pomanjkljivosti tožbe in mu naložilo, da v roku 15 dni predloži pooblastilo za zastopanje tožnika. Odvetnik pooblastila v danem roku ni predložil.
tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - zamuda roka - zavrženje tožbe
Tožbo, ki je bila vložena po preteku tridesetdnevnega zakonskega roka, je sodišče na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 brez vsebinske obravnave kot prepozno zavrglo.
ZDavP-2 člen 74, 74/2. ZDoh-2 člen 93, 94. ZDPN člen 16, 16/1, 16/2.
davek od dobička iz kapitala - dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev vrednostnih papirjev - darilna pogodba - preklic darila - razveza darilne pogodbe - naknadno odpadla pravna podlaga - vračilo preveč plačanega davka - pravna praznina - analogija - zmotna uporaba materialnega prava - pravica do izjave v postopku
Situacija vračila že odmerjenega davka zaradi razveljavitve pogodbe in situacija neodmere davka zaradi razveljavitve z učinkom ex tunc (ali ugotovitve neobstoja pogodbe) sta si po nastanku obdavčljivega dogodka, a še pred odmero davka, v bistvenih okoliščinah tako podobni, da ni utemeljenega razloga za njuno drugačno davčno obravnavo. V obeh primerih gre za presojo okoliščin odprave davčnih posledic prvotnega pravnega posla. V obeh primerih gre tudi za odmero davka od dobička iz kapitala, ki se odmeri darovalcu, pri čemer se ta davek odmeri po v bistvenem enakih pravilih. Zaradi teh, v bistvenem enakih okoliščin, je primerno tudi vprašanje neodmere davka iz razlogov, ki nastanejo po nastanku obdavčljivega dogodka, obravnavati po istih pravilih.
V primeru obdavčitve dobička iz kapitala, doseženega s pravnim poslom, ni mogoče izključiti možnosti naknadnih pravnih poslov, ki imajo za posledico vzpostavitev povratnih učinkov v smislu, da se premoženjsko stanje zavezanca ni spremenilo. Če se v zvezi s sklenjeno pogodbo zaradi kasnejših pravno upoštevnih okoliščin v zvezi s sklenjeno pogodbo vzpostavi stanje, kot da odsvojitve ni bilo (razveljavitev ex tunc), podlage za odmero davka ni. Katera pravna dejanja so potrebna za to, da se vzpostavi takšno stanje, je odvisno od pravnih značilnostih sklenjenega pravnega posla in razlogov, zaradi katerih se ta ni uresničil. V okoliščinah dokazane razveljavitve z ex tunc učinkom pa je o vprašanju vračila davka (enako pa velja tudi za neodmero davka) zaradi odprave učinkov obdavčljivega dogodka potrebno odločati na podlagi analogije z uporabo določb prvega in drugega odstavka 16. člena ZDPN-2. Razveza pogodbe z ex tunc učinkom, kot jo določa 16. člen ZDPN-2, pa je okoliščina konkretnega primera, ki jo je potrebno v postopku ugotavljati, pri čemer je trditveno in dokazno breme na davčnem zavezancu.
ZOsn člen 68, 69, 69/4. ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-3. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.
osnovna šola - napredovanje v višji razred - ponavljanje razreda - ugovor zoper oceno - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka - začasna odredba - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
To sodišče je že v več zadevah obrazložilo, da glede na opisano zakonsko ureditev za odločitev o ponavljanju po določbi četrtega odstavka 69. člena ZOsn (ki pomeni odstop od zakonskega pravila, da učenci v prvem in drugem obdobju razredov ne ponavljajo), ne zadošča, da je učenec negativno ocenjen iz enega ali več predmetov, ampak mora biti izpolnjen (nadaljnji) pogoj, da mu je šola omogočila vključitev v dopolnilni pouk in druge oblike individualne in skupinske pomoči, in da je tudi v tem primeru treba utemeljiti, zakaj se je pristojni organ odločil, da bo učenec razred ponavljal. Kot izhaja iz omenjenih sodb, gre pri tem za odločanje po prostem preudarku, ki ga mora organ obrazložiti, torej pojasniti, zakaj se je odločil za to v zakonu predvideno možnost.
inšpekcijski ukrep - odstranitev nezakonito postavljenega objekta - začasna odredba - (ne)izkazana resna in težko popravljiva škoda
Težko popravljiva škoda, kadar gre za inšpekcijske ukrepe, mora presegati škodo, ki po naravi stvari spremlja izvršitev določene ukrepa. Zgolj posledice, ki so namen in cilj izrečenega ukrepa, pa čeprav so ireverzibilne, same po sebi še ne pomenijo težko popravljive škode v smislu 32. člena ZUS-1.
Glede na zgoraj navedeno je zaključiti, da tožnica nepopravljive škode ne more izkazati z zatrjevanjem, da je rušitev nepotrebna, saj je rušenje nezakonito postavljenega objekta neposredna posledica (izvršitve) izpodbijanega akta, ki mu to nalaga. Škoda, ki jo tožnica zatrjuje zgolj pavšalno, pa po naravi stvari spremlja izvršitev pravnomočno naložene obveznosti rušenja objekta. Pri tem niso relevantni niti razlogi, zakaj je tožnica postavila objekt, preden je pridobila gradbeno dovoljenje. Materialna škoda sama po sebi praviloma ne pomeni težko popravljive škode.
inšpekcijski postopek - začetek postopka po uradni dolžnosti - sklep o ustavitvi postopka - dokončni upravni akt - pravni interes
Če se postopek začne oziroma vodi po uzradni dolžnosti, stranka nima pravnega interesa za izpodbijanje sklepa o ustavitvi postopka, saj ustavitev postopka pomeni, da se pravna situacija zanjo ne bo spremenila in s tem torej ne bo poseženo v njen pravni položaj.
upravni spor - stranska udeležba - vpogled v spis - opravičena korist - združitev postopka
Pravni interes za sodelovanje v postopku upravnega spora po prvem odstavku 19. člena ZUS-1, bi družba A., d.d. lahko kot tožnik izkazala le, kolikor bi se zavzemala za zavrnitev tožbe, oziroma da bi sodišče izpodbijano odločbo spremenilo tako, da se ji pravni položaj ne bi poslabšal. Tožnik pa takega zahtevka (za odločitev o sporu polne jurisdikcije) ni vložil, sodišče pa je na postavljen zahtevek vezano.
Iz navedb vlagatelja izhaja, da se v gospodarskem sporu pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani obravnava tožba tožnika proti družbi A., d.d. v kateri ta uveljavlja plačilo v višini ... EUR, pri čemer tožnik kot pravno podlago svojega zahtevka navaja 3. točko izreka izpodbijane odločbe. S povzeto navedno pa družba A., d.d. ni izkazala upravičene koristi za vpogled v spis I U 2013/2020 oziroma v upravni spis, ki je priložen temu sodnemu spisu.
Prošnja za združitev zadev ni utemeljena, ker ni podan pogoj istega predmeta.
V konkretni zadevi niso izpolnjene procesne predpostavke za vložitev tožbe, ker je sodno varstvo v rednem upravnem sporu predvideno po predhodno zaključenem postopku pred upravnimi organi, konkretni izpodbijani akt v tem postopku pa ni dokončen, saj pritožba še ni bila vložena in o njej še ni bilo odločeno.
V pravnem pouku izpodbijanega sklepa ni navedeno, da je zoper izpodbijani sklep dopustna pritožba. Glede na smiselno uporabo šestega odtavka 215. člena ZUP teče za tožečo stranko osemdnevni rok za vložitev pritožbe zoper izpodbijani sklep od dneva vročitve te sodne odločbe.
upravni spor - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
Tožnik je predmetno tožbo oddal priporočeno na pošto dne 5. 8. 2024, torej po tem, ko je postal sklep tukajšnjega sodišča I U 571/2022-12(k) z dne 31. 5. 2024 že pravnomočen. S tem je tožnikova potreba za pridobitev BPP prenehala, posledično pa je odpadel tudi njegov pravni interes za upravni spor v zvezi z dodelitvijo te BPP. Tudi, če bi v tem sporu uspel, bi se odločitev nanašala na dodelitev BPP v zadevi, ki je že pravnomočno končana, torej tožnik ne bi mogel v ničemer več izboljšati svojega pravnega položaja.
odločba odpravljena v drugem postopku - povrnitev pravdnih stroškov tožniku - uspeh s tožbo - pravni interes - zavrženje
Ker je bila izpodbijana odločba že v drugem upravnem sporu odpravljena in zato tudi za tožnika nima več pravnih posledic, si tožbo s tožbo ne more več izboljšati svojega pravnega položaja. Sodišče je zato njegovo tožbo zavrglo.
Izdaja sodbe, s katero je bila že odpravljena (tudi) v tem upravnem sporu izpodbijana odločba, je iz navedenih razlogov sicer preprečila vsebinsko obravnavanje tožbe v tej zadevi, vendar je za tožnika pravni položaj primerljiv s tistim, ki bi ga dosegel, če bi s tožbo uspel. Ker je pravni položaj tožnika tak, kot če bi sodišče njegovi tožbi ugodilo, je prišlo do procesne situacije, ki jo ureja tretji odstavek 25. člena ZUS-1, po katerem se tožniku v primeru odprave izpodbijanega upravnega akta prisodi pavšalni znesek povračila stroškov, skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZVKD-1 člen 29, 29/1, 84, 84/2, 84/2-1.
kulturnovarstveni pogoji - upravni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe - kulturnovarstveno soglasje - dopustnost upravnega spora zoper prvostopni akt
Gre torej za strokovno, konservatorsko nalogo, ki jo izvaja ZVKD na podlagi javnega pooblastila in drugega odstavka 84. člena ZVKD-1. Pogoji, opredeljeni v KVP, pa po presoji sodišča ne pomenijo odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi, temveč le opredeljujejo pogoje, ki morajo biti upoštevani za pridobitev KVS, ki je podlaga za poseg v kulturno dediščino.
Glede na navedeno po presoji sodišča KVP ne vsebujejo oblastvene vsebinske odločitve o tožnikovi materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi, temveč vsebujejo strokovno opredeljene pogoje, pod katerimi bo tožniku izdano KVS, zato izpodbijani KVP niso dokončni upravni akt v smislu zgoraj citiranega prvega odstavka 2. člena ZUS-1, s tem pa tudi ne akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, zato je sodišče tožbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 28, 28/1, 28/1b, 46, 46/3.
Upravni akt, ki se izpodbija, zaradi svobodne izbire tožnika, da zapusti Slovenijo in se vanjo ne vrne, očitno ne posega več v pravico ali neposredno na zakon oprto korist tožnika.
pooblaščenec - vložitev tožbe brez pooblastila - zavrženje tožbe
Ker v danem roku pooblaščenec pravilnih pooblastil ni predložil niti jih ni predložil kasneje niti ni izkazal s strani tožnikov dane odobritve predmetne tožbe in že opravljenih dejanj, je sodišče tožbo zoper izpodbijano odločbo zavrglo (četrti odstavek 98. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).
sklep o dovolitvi izvršbe - procesni sklep - upravni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Odločitev o predlogu za odlog izvršbe ni upravni akt iz 2. člena ZUS-1. Ker gre za procesni sklep, sprejet znotraj izvršilnega postopka, ga v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati niti na podlagi drugega odstavka 5. člena ZUS-1. V primeru odločitve o odlogu izvršbe gre namreč po tretjem odstavku 293. člena UP za odločitev, ki se nanaša izključno na čas, v katerem bodo opravljena izvršilna dejanja, ne pa na njihov obseg ali vsebino.
prepozna tožba - prekluzivni rok - fikcija vročitve
Tožba je prepozna. Skladno z določbo prvega odstavka 28. člena ZUS-1 je treba tožbo vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil postopek končan. Rok za tožbo je prekluziven in ga ni mogoče podaljšati.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7. ZJN-3 člen 35.
dostop do informacij javnega značaja - javno naročanje - postopek javnega naročila - varstvo konkurence - poslovna skrivnost - pravni interes za tožbo - pravni interes - neizkazan pravni interes - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka
Tožnik je vložil izpodbojno tožbo zoper del odločbe, ki mu je v korist. Ker je očitno, da za izpodbijanje takega dela nima pravnega interesa, je sodišče s tem povezano tožbo v tem obsegu zavrglo (6. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1).
Pomembno je, da naročniki ne razkrivajo podatkovo postopkih oddaje javnih naročil, ki bi jih bilo mogoče v tekočih ali nadaljnih postopkih oddaje uporabiti za izkrivljanje konkurence.
Ščitenju pravice do transparentnega postopka in pravice do zaupnosti je namenjena obrazložitev odločbe, v kateri mora organ navesti razloge, zaradi katerih meni, da so informacije, za dostop do katerih prosi, zaupne, oziroma zakaj njihovo razkritje ne bo imelo vpliva na konkurenčnost izbranega ponudnika v tekočih in bodočih javnih naročilih. Ker izpodbijana odločba tožene stranke takšne obrazložitve ne vsebuje, saj se ni opredelila do ugovorov tožnika glede posega v njegove konkurenčne prednosti, je obrazložitev izpodbijane odločitve bistveno pomanjkljiva in je zato ni mogoče preizkusiti.
ZTuj-2 člen 73. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. ZUS-1 člen 52. KOP člen 3.
dovolitev zadrževanja tujca - tujec - otrok s posebnimi potrebami - načelo otrokove koristi - pravica do zasebnega življenja - nova dejstva - materialno procesno vodstvo - pravica do družinskega življenja - spor polne jurisdikcije - ponovljeni postopek - neobrazložena odločba
Pojem zasebno življenje iz 8. člena EKČP zajema tudi čustvene vezi, ki se ustvarjajo in razvijajo med odraslo osebo in otrokom zunaj tradicionalnih oblik starševstva. Skrbstveno razmerje med odraslim in otrokom, ki nimata biološke ali pravne povezave, lahko zaradi dejanskih okoliščin pomeni obstoj zasebnega življenja, ki je varovano v okviru pravice do spoštovanja zasebnega življenja. Vendar je ESČP že poudarilo, da v okviru kratkotrajne življenjske skupnosti povezava, vzpostavljena med odraslo osebo in otrokom, ne sodi samodejno pod zasebno življenje in da je treba upoštevati kakovost obstoječih čustvenih vezi, trajanje odnosa in obstoj pravne negotovosti pri vzpostavitvi odnosa med odraslim in otrokom. Glede na daljše tolerirano bivanje drugotožnika v RS, glede na njegove razvite socialne, osebne in kulturne mreže v RS in glede na odsotnost stikov z njegovo izvorno državo je sodišče presodilo, da je drugotožnik izkazal obstoj njegovega zasebnega življenja v RS na podlagi 8. člena EKČP v zvezi s 3. členom KOP in 7. členom KOI, s tem pa ga posledično RS po presoji sodišča zaradi nesorazmernosti ukrepa ne sme izgnati iz države, tak ukrep namreč ne bi bil upravičen z vidika nujnosti in sorazmernosti glede na legitimni interes države ob citirani smiselni presoji okoliščin po kriterijih M.A. proti Danski, Boultif in Üner proti Nizozemski.
Pri presoji tožnikove prošnje za dovolitev zadrževanja po 73. členu ZTuj-2 je treba upoštevati zelo specifične dejanske okoliščine, ki kažejo na drugotožnikovo posebno ranljivost in ki, ob upoštevanju 8. člena EKČP in s tem drugotožnikovega zasebnega življenja v Sloveniji, v zvezi s 3. členom KOP in 7. člena KOI, kažejo na to, da bi mld. drugotožniku moralo biti že z navedeno odločbo priznano zadrževanje v RS. Hkrati s tem pa je treba priznati zadrževanje v RS tudi prvotožniku, njegovemu očetu, ki je nesporno njegov družinski član in sodišče ločitve družine, skladno s 3. členom KOP, ne sme dopustiti, saj bi bila sicer ogrožena največja korist mladoletnega drugotožnika.
V skladu s prvim odstavkom 75. člena ZTuj-2 ima tujec, kateremu je dovoljeno zadrževanje v RS, pravico do nujnega zdravstvenega varstva v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje ter do osnovne oskrbe, šoloobvezni mladoletni tujci pa tudi pravico do osnovnega šolstva. Ker je sodišče v sporu polne jurisdikcije odločilo o podaljšanju zadrževanja tožnika v RS, je moralo skladno s prvim odstavkom 75. člena ZTuj-2 odločiti tudi o pravici do osnovnega šolstva drugotožnika, ki je šoloobvezni mladoletni tujec.
brezplačna pravna pomoč - osebni stečaj - obseg stečajne mase - procesna sposobnost - zavrženje tožbe
Ker torej predmet spora v zadevi I P 97/2023, v zvezi s katero tožnica zahteva BPP, spada v stečajno maso, se tožnica glede na zgoraj predstavljeno stališče Vrhovnega sodišča v obravnavanem upravnem sporu ne more zastopati sama in lahko procesna dejanja opravlja le po stečajnem upravitelju kot zakonitem zastopniku.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - sodna poravnava - izdaja dopolnilne odločbe - zahtevek stranke - ni pravnega interesa
Sodišče ugotavlja, da za vložitev tožbe zoper izpodbijani sklep tožnik ne izkazuje pravnega interesa. V konkretni zadevi tako organ v izreku ni odločil o zavrnitvi stroškov odvetniku za zastopanje upravičenke do BPP v pravdnem postopku.
Če organ po uradni dolžnosti ne bo sam izdal dopolnilne odločbe, bo moral tožnik najprej doseči odločitev organa o preostalih priglašenih stroških, šele če bo izdan zavrnilni sklep v zvezi z njimi (ali pa če bodo izpolnjene predpostavke za molk organa v zvezi s tem), bo tožnik imel pravni interes za vložitev tožbe v upravnem sporu v zvezi z nepriznanimi priglašenimi stroški.