izvršba - odlog izvršbe - predlog za odlog izvršbe - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Sklep, s katerim je odločeno o predlogu za odlog izvršbe, ni upravni akt oziroma drug akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu (tako tudi sklep Vrhovnega sodišča I Up 158/2021 z dne 5. 4. 2023).
ZOsn člen 69, 69/1, 69/4, 69/6. ZUP člen 3, 237, 237/2, 237/2-3, 237/2-7. ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-6.
osnovna šola - napredovanje v višji razred - ponavljanje razreda - upravna odločba - obrazložitev odločbe - kršitev pravice do izjave - pravni interes
Toženka ne prereka navedb mld. tožnika, da mu pred odločitvijo učiteljskega zbora ni bila zagotovljena pravica do izjave. Tako je podana bistveno kršitev pravil postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.
Odločitev o ponavljanju mld. tožnika sprejel učiteljski zbor, a ni izdal odločitve v obliki upravne odločbe. Ker torej odločitev učiteljskega zbora nima obrazložitve, se je ne da preizkusiti. To pa predstavlja bistveno kršitev pravil postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.
Tožnik ni sledil navodilom sodišča iz sklepa I U 213/2024-2 z dne 21. 5. 2024, saj je kljub opozorilom, da nova vloga ne sme biti preobširna in nejasna, ponovno vložil takšno vlogo, ki je zato tudi nerazumljiva. Tožnik še vedno povsem na splošno in nejasno uveljavlja, da država ni opravila učinkovite preiskave in da za to odgovarjajo vlada in njeni ministri, uveljavljana dejanja države pa so še v teku, saj da "ni rezultata učinkovite preiskave, ni obveščanja pristojnih domačih in mednarodnih institucij". Sodišče tako obširno, nejasno in posplošeno napisane tožbe, ki je zato nerazumljiva, ne more obravnavati, zato je podan razlog za zavrženje iz drugega odstavka 31. člena ZUS-1.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 27, 29, 29/2. ZUS-1 člen 28, 28/2, 28/3, 69, 69/1. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 47. ZMZ-1 člen 70, 70/4.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - upravni akt - rok za predajo prosilca - tožba zaradi molka organa - pravica do pritožbe - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III)
V upravnih zadevah, kjer ne gre za izvajanje prava EU, je možno spremeniti pravnomočno urejeno razmerje samo po določbah ZUP, torej z ustreznim upravnim aktom in zaradi načela enakovrednosti iz 47. člena Listine (v luči procesne avtonomije) mora enako veljati tudi, ko gre za izvajanje prava EU, torej tudi v konkretnem primeru.
Če je rok iz člena 29(2) Dublinske uredbe potekel, mora tožena stranka izdati upravni akt na podlagi drugega odstavka 51. člena ZMZ-1, če pa je prvotni rok 6 mesecev podaljšan na 18 mesecev, mora o tem izdati upravni akt po določilih ZUP.
Zaradi načela enakovrednosti v zvezi z načelom procesne avtonomije držav članic EU je Upravno sodišče prišlo do zaključka, da v povezavi z določbo 27. člena Dublinske uredbe, določbe določila četrtega odstavka 70. člena ZMZ-1 zaradi načela enakovrednosti, kot sestavnega dela 47. člena Listine, ki ima neposredni učinek, ni mogoče razlagati tako, da se to določilo nanaša na toženo stranko.
brezplačna pravna pomoč - osebni stečaj - obseg stečajne mase - procesna sposobnost - zavrženje tožbe
Zahtevek v zadevi II R 209/2023 bi vplival na obseg stečajne mase. Odškodnina, katere plačilo zahteva prva tožnica, bi bila v primeru ugoditve tožbenemu zahtevku del stečajne mase, kakor izhaja iz 3. točke sklepa II R 209/2023 z dne 18. 10. 2023. To pa pomeni, da se prva tožnica v obravnavanem upravnem sporu, v katerem izpodbija odločbo o nedodelitvi BPP za vložitev pravnega sredstva zoper sklep v zadevi II R 209/2023 z dne 21. 12. 2023, ne more zastopati sama. Zato lahko procesna dejanja opravlja le po stečajnem upravitelju kot zakonitem zastopniku.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 28, 28/1, 28/1b, 46, 46/3.
Sodišče je zaradi pomanjkanja pravnega interesa tožbo tožnika zavrglo, ker upravni akt, ki se izpodbija, očitno ne posega več v pravico ali neposredno na zakon oprto korist tožnika.
ZBPP člen 24. ZFPPIPP člen 383a, 399. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - osebni stečaj - odpust obveznosti - verjeten izgled za uspeh - zavrženje tožbe
Ker je stečajni postopek pravnomočno končan, tožničine pritožbe ni mogoče vsebinsko obravnavati, novega predloga za odpust obveznosti pa ne more več vložiti. Posledično upniki zoper morebitno odločitev o odpustu obveznosti ne bi mogli ugovarjati (le v tem primeru pa je v tem postopku dodelitev BPP sploh mogoča). Zato si tožnica, četudi bi sodišče njeni tožbi ugodilo, svojega pravnega položaja ne bi mogla več izboljšati, tj. predloga za odpust obveznosti niti ne bi mogla ponovno vložiti. Iz tega izhaja, da upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v njeno pravico ali v njeno neposredno, na zakon oprto korist in je bilo treba tožbo zavreči.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - dokončen akt - zavrženje pritožbe - neizčrpanost pritožbe
Ker je bila pritožba, ki jo je zoper izpodbijani sklep v davčnem postopku vložil tožnik, iz procesnih razlogov (kot prepozna) zavržena, z drugostopenjsko odločbo pa je bila ta (procesna) odločitev prvostopenjskega organa potrjena, drugostopenjski organ pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi vsebinsko ni presojal. To ima enak učinek, kot da tožnik pritožbe zoper sklep o davčni izvršbi ne bi vložil.V takšnem primeru v ZUS-1 ni pravne podlage, da bi se lahko vložilo tožbo zoper izpodbijani sklep. Tožnik bi moral najprej izpodbiti procesne ovire za vsebinsko obravnavo pritožbe, torej prvostopenjski sklep o zavrženju pritožbe (ki je eden izmed sklepov iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1).
ZMZ-1 člen 20, 20/3, 49, 49/15, 70, 70/4. Pogodba o Evropski uniji (PEU) člen 4, 4/3. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 4, 7, 19, 19/2, 47. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 46, 46/3. ZUS-1 člen 59, 59/2, 59/2-1. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 27.
subsidiarna zaščita - resna škoda - odstranitev tujca iz države - načelo nevračanja - zdravstveno stanje prosilca - načelo lojalnega sodelovanja - pravo EU - zaslišanje - glavna obravnava - pravica do pritožbe
Sodna praksa Sodišča EU v zvezi z Direktivo o vračanju 2008/115 pomeni, da je Upravno sodišče moralo v tej zadevi zaradi obvezujoče metode razlage effet utile oziroma lojalnega sodelovanja iz člena 4(3) PEU ignorirati določbo petnajstega odstavka 49. člena ZMZ-1.
Tožena stranka sploh ni naredila ocene tveganja z vidika varstva pravice iz člena 19(2) Listine, kljub temu, da je tožnik poleg tega, da nima kje bivati v Alžiriji, omenil tudi zdravstvene razloge. Te razloge pa je omenil v takšnih okoliščinah in na način, da bi tožena stranka morala ta vidik spora razčistiti in ga vključiti v presojo.
Člen 5 Direktive 2008/115 v povezavi s členoma 1 in 4 ter 19(2) Listine nasprotuje temu, da država članica sprejme odločbo o vrnitvi ali zagotovi odstranitev državljana tretje države, ki nezakonito prebiva na ozemlju te države članice in ki ima hudo bolezen, če obstajajo resni in utemeljeni razlogi za prepričanje, da bi vrnitev tega državljana, ker v namembni državi ni na voljo ustrezne oskrbe, tega izpostavila nevarnosti znatnega skrajšanja pričakovane življenjske dobe ali hitrega, znatnega in nepopravljivega poslabšanja njegovega zdravstvenega stanja, kar bi povzročilo hude bolečine.
Zaradi načela enakovrednosti v zvezi z načelom procesne avtonomije držav članic EU je Upravno sodišče prišlo do zaključka, da v povezavi z določbo 27. člena Dublinske uredbe, v povezavi z določbo o pravnem sredstvu v zadevah ponovnih prošenj in v pritožbenih zadevah odločanja o prvi prošnji za mednarodno zaščito ter 47. člena Listine in v tem razdelku obravnavanih sodb Sodišča EU, določbe določila četrtega odstavka 70. člena ZMZ-1 zaradi načela enakovrednosti, kot sestavnega dela 47. člena Listine, ki ima neposredni učinek, ni mogoče razlagati tako, da se to določilo nanaša na toženo stranko.
ZUS-1 člen 2, 5, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 147, 147/1, 153, 153/1.
legalna gradnja - predhodno vprašanje - sklep o prekinitvi postopka - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
S procesnim sklepom o prekinitvi postopka odločanja je sprejem odločitve o izdaji upravnega akta v zadevi le začasno odložen, zato sklepa o prekinitvi ni dopustno izpodbijati s tožbo v upravnem sporu.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - nerazumljiva tožba - poziv na popravo tožbe - zavrženje tožbe
Tožba, ki je bila ob vložitvi nejasna in nepopolna, je ostala nejasna in nepopolna tudi po pozivu sodišča k odpravi pomanjkljivosti. Ker gre za take pomanjkljivosti, zaradi katerih sodišče zadeve ne more obravnavati (tožnik v tožbi ni navedel, kateri upravni akt s tožbo izpodbija, niti ni predlagal, kako in v čem naj se odpravi ali ugotovi njegova nezakonitost), je sodišče tožbo zavrglo.
upravni spor - nov upravni akt - ustavitev postopka
Sodišče je tožnika pozvalo, da naj se v roku 15 dni izjavi, ali vztraja pri tožbi oziroma jo razširja na novo izdani akt, ter ga opozorilo, da bo postopek ustavilo, če se v danem roku ne bo izjavil. Tožnik v danem roku 15 dni na poziv sodišča ni odgovoril. Sodišče je zato postopek ustavilo.
ZUS-1 člen 28, 28/1, 36, 36/1, 36/1-2. ZPP člen 112, 112/3.
tožba v upravnem sporu - elektronska vložitev vloge - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba
V obravnavani zadevi ni mogoče uporabiti določbe tretjega odstavka 112. člena ZPP, ki določa, da če se vloga vloži v elektronski obliki, se šteje čas, ko jo je prejel informacijski sistem sodstva, za trenutek izročitve sodišču, na katerega je naslovljena. V postopkih upravnega spora namreč informacijski sistem sodstva za vlaganje elektronskih vlog ni vzpostavljen. Poleg tega se skladno z drugim odstavkom 105.b člena ZPP za pisno vlogo, poleg vloge v fizični obliki, šteje (le) vloga, ki je podpisana z elektronskim podpisom, ki je enakovreden lastnoročnemu podpisu (t. i. kvalificirano digitalno potrdilo), česar v konkretnem primeru tožeča stranka prav tako ni izpolnila.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sodna odločba - ni upravni akt - subsidiarni upravni spor - drugo sodno varstvo - zavrženje tožbe
Sodbo PRp 328/2024 z dne 3. 4. 2024, ki jo izpodbija tožnik s tožbo v tem upravnem sporu, je izdalo Višje sodišče v Kopru v okviru svojih na podlagi Ustave Republike Slovenije (126. člen) z zakonom, to je ZS in ZP-1 določenih pristojnosti. Navedena sodba torej spada med odločitve, ki jih nosilci sodne veje oblasti sprejemajo za izvrševanje svojih ustavnih pristojnosti, kar pomeni, da ne gre za upravni akt, ki bi se glede na določbe (2. in 3. člena) ZUS-1 lahko izpodbijal v upravnem sporu.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes
Tožnik očitno nima namena počakati na odločitev sodišča o njegovi prošnji za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka, zaradi česar ne izkazuje pravnega interesa za upravni spor. Po povedanem je namreč dne 25. 6. 2024 samovoljno, torej po svoji volji, ne oziraje se na navedene zakonske zahteve, zapustil nastanitvene kapacitete in se tja v do dneva izdaje tega sklepa ni vrnil.
ZP-1 člen 51, 51/2, 46, 46/1. ZUS-1 člen 2, 32, 36, 36/1, 36/1-4.
odločba o prekršku - odprava odločbe o prekršku - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe - začasna odredba - procesne predpostavke za izdajo začasne odredbe
Tožbo v upravnem sporu zaradi molka organa je mogoče vložiti le v primerih opustitve izdaje upravnega akta, to je odločitve, s katero bi organ v okviru izvrševanja upravne funkcije odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika (tako tudi sklepa Vrhovnega sodišča I Up 134/2020 z dne 25. 11. 2020 in I Up 121/2021 z dne 25. 10. 2021). Pravno upoštevna opustitev odločanja, ki ima lahko za posledico vložitev tožbe zaradi molka, namreč nastopi le ob predpostavki, da obstoji obveznost organa, da z upravnim aktom odloči o strankini zahtevi.
upravni spor - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Rok za vložitev tožbe se je iztekel v ponedeljek 11. 12. 2023. Ker je bila tožba vložena osebno pri naslovnem sodišču šele v torek dne 12. 12. 2023, je bila vložena prepozno. Ker je bila tožba vložena prepozno, jo je moralo sodišče na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavreči.
napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Ker je tožnik tožbo priporočeno po pošti vložil šele 10. 4. 2024 (navedeno izhaja iz zaznamka uradne osebe sodišča v uvodu tožbe), je tožba glede na prekluzivni 30-dnevni rok vložena prepozno.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - po vložitvi tožbe izdana odločba - ustavitev postopka - stroški postopka - uporaba Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu
Ker je tožena stranka izdala novo odločbo šele po tem, ko je tožnik vložil tožbo v tem upravnem sporu in po tem, ko jo je sodišče pozvalo k dostavi spisa zadeve ter k morebitnemu odgovoru na tožbo, sodišče ocenjuje, da je bila tožba v predmetni zadevi potrebna.
V obravnavanem primeru ne gre za situacijo iz petega odstavka 25. člena ZUS-1, saj z novoizdanim upravnim aktom ni bilo dokončno odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi. Sodišče je zato o stroških postopka odločilo na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 in odmerilo stroške skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4, 36/1-7. ZUP člen 52, 52/2.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - skupni predstavnik - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Predmet tega upravnega spora je sklep, s katerim je organ prve stopnje petim inšpekcijskim zavezancem postavila A. A. kot skupnega predstavnika. S to odločitvijo organ prve stopnje ni odločil o kakšni materialnopravni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnikov, zato ne gre za upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1. Ne gre pa niti za sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1.