brezplačna pravna pomoč - predlog za izločitev uradne osebe - izpodbijani akt ni upravni akt - zavrženje tožbe
Tožnik izpodbija sklep o zavrženju predloga za izločitev uradne osebe, ki upoštevajoč ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča Republike Slovenije ni sklep, s katerim je postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan v smislu določbe drugega odstavka 5. člena ZUS-1.
ZMZ-1 člen 20, 20/2, 26, 26/1, 26/1-2, 27, 27/1. ZUS-1 člen 59, 59/1, 59/2, 59/2-3.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - ekonomski razlogi prosilca za azil - prosilec iz Maroka
Škoda za podelitev subsidiarne zaščite mora biti "povzročena zaradi ravnanja tretje osebe in da torej ne sme biti zgolj posledica splošnih pomanjkljivosti /.../ sistema izvorne države." Šele, če gre za namerno odtegnitev tožniku nekih bistvenih storitev, ki so potrebne za (minimalno) dostojno življenje, država pa ni zmožna ali noče nuditi zaščite, bi lahko bil tožnik upravičen do subsidiarne zaščite. Takšno odtegovanje minimalnih pogojev za preživetje mora biti v določeni meri usmerjeno na tožnika, kajti nevarnosti, ki jim je na splošno izpostavljeno prebivalstvo ali del prebivalstva države, same zase običajno ne predstavljajo individualne grožnje, ki bi jo priznavali kot resno škodo. V konkretnem primeru je tožena stranka pravilno ugotovila, da obravnavani pogoj za subsidiarno zaščito tožnik očitno ni izkazal, saj so bile njegove navedbe, kar je sodišče utemeljilo že v kontekstu pogoje za status begunca, očitno nekonkretizirane.
ZUS-1 člen 2. ZDru-1 člen 14, 14/1. ZDLov-1 člen 18, 19, 22, 65, 65/1.
lovsko društvo - lovska družina - društva - disciplinski ukrep - pristojnost sodišča splošne pristojnosti - krajevna in stvarna pristojnost - odstop tožbe pristojnemu sodišču
Obravnavana zadeva temelji na civilnopravnem razmerju med društvom kot toženo stranko in tožnikom kot članom tega društva v zvezi z odločitvijo disciplinske komisije društva o prepovedi odstrela živali, zato gre za civilnopravni spor. Na takšno vrsto spora napotuje 14. člen ZDru-1.
Sodno varstvo je zagotovljeno v pravdnem postopku, v katerem je stvarno pristojno za odločanje okrajno sodišče in ne (specializirano) upravno sodišče, ki se je izreklo za stvarno nepristojno in odločilo, da bo zadevo po pravnomočnosti tega sklepa odstopilo v reševanje pristojnemu okrajnemu sodišču.
tujci - enotno dovoljenje za prebivanje in delo - razveljavitev delovnega dovoljenja za tujca - pravni interes - zavrženje tožbe
Enotno dovoljenje za prebivanje in delo v RS, ki je bilo z izpodbijano odločbo razveljavljeno, bi glede na zgoraj navedeno obdobje, v vsakem primeru preteklo 22. 12. 2021. Ob takih okoliščinah si tožnik z odpravo izpodbijane odločbe, tudi če bi bilo tožbi ugodeno, očitno ne more več izboljšati svojega pravnega položaja. Po sami naravi stvari, čeprav odprava upravnega akta učinkuje ex tunc, pravnega položaja tožnika zaradi poteka časa ni več mogoče vrniti v stanje pred izdajo odločbe.
ZVoz-1 člen 20, 20/3, 20/3-3, 20/4. ZUP člen 2, 129, 129/1, 129/1-1. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.
avto šole - učitelj - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - upravna zadeva - upravni akt - zavrženje pritožbe - pisno opozorilo
Z izdanim pisnim opozorilom na podlagi 3. točke tretjega odstavka 20. člena ZVoz-1 se ni odločalo o kakšni materialnopravni pravici, obveznosti oziroma pravni koristi tožnika in zato izpodbijani sklep ni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1, prav tako pa tudi ne gre za sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, zoper katerega bi bilo mogoče samostojno sodno varstvo v upravnem sporu. ZVoz-1 tudi ne določa pravnega varstva zoper pisno opozorilo.
ZUS-1 člen 32, 32/3. ZMat člen 4. Pravilnik o načinu izvajanja mature za kandidate s posebnimi potrebami (2014) člen 5.
matura - otrok s posebnimi potrebami - začasna odredba - ureditvena začasna odredba - pravica opravljati maturo na podlagi prilagojenega načina opravljanja ali ocenjevanja
Sodišče je z izdanim sklepom o ureditveni začasni odredbi odločilo, da se tožniku poleg že priznanih prilagoditev omogoči uporaba pripomočka računalnika z e-bralcem in zagotovi opravljanje poklicne mature ba spomladanskem izpitnem roku v tem šolskem letu, saj je tožnik izkazal težko popravljivo škodo oz. nujnost začasne ureditve stanja.
začasna odredba - ukrep gradbenega inšpektorja - neizkazana težko popravljiva škoda
Tožnica sicer izpostavlja, da ima zavarovanje tega območja, z njegovo zagraditvijo in s tem zavarovanjem zasebne lastnine pred nepovabljenimi tretjimi, neprecenljiv pomen za tožnico oz. bi ji odsotnost tega (ponovno) povzročila nepopravljivo škodo. Vendar pa subjektivno tožničino pojmovanje pomembnosti postavljenega zidu še ne pomeni, da bo z njegovo odstranitvijo tožnici nastala težko popravljiva oz. nepopravljiva škoda in tako ni izkazala, da bi ji zaradi izvršitve izpodbijanega akta grozila nevarnost prenehanja poslovanja oz. grozil stečaj, prav tako pa ni ne navedla in ne izkazala nobenih pravnih ali dejanskih okoliščin, ki bi ji v primeru uspeha preprečevale ponovno postavitev zidu.
ZUS-1 člen 5, 5/4, 23, 23/2, 23/4, 36, 36/1, 36/1-2.
tožba v upravnem sporu - splošni ali posamični akt - presoja ustavnosti in zakonitosti podzakonskega akta - odločba Ustavnega sodišča - pravočasnost tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe - zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe
Določba četrtega odstavka 23. člena ZUS-1 je bila umeščena v zakon iz razloga, ker opredelitev aktov, izdanih v obliki predpisa, za akte, ki urejajo posamična razmerja, ni preprosta, saj je meja med posamično in splošno vsebino predpisa večkrat težko določljiva. Zato je za te primere uveljavljanje sodnega varstva prilagojeno položaju, ki nastopi, ko stranka zaradi napačne pravne ocene akta uveljavlja neustrezno pravno varstvo s pobudo za oceno ustavnosti ali zakonitosti akta pred ustavnim sodiščem in zato zamudi rok za tožbo pred pristojnim upravnim sodiščem. Tožba se v takšnem primeru šteje za pravočasno tudi, če je bila vložena v tridesetih dneh od vročitve odločbe ustavnega sodišča, vendar samo takrat, kadar se je ustavno sodišče s to odločbo izreklo za nepristojno - in to prav iz razloga, ker napadeni akt po vsebini ni splošen, ampak ima posamično naravo.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - javna korist - razlastitev
Zgolj z ugotovitvijo, da je izvedba rekonstrukcije ceste na tožnikovi nepremičnini nujno potrebna in je v javno korist, ni bilo vsebinsko odločeno o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika, tako da bi bilo z učinki izpodbijanega sklepa poseženo v njegov pravni položaj. Čeprav izpodbijani sklep konkretno opredeljuje nepremičnino (z navedbo parcelne številke in katastrske občine), na katero se nanaša ugotovitev o nujni potrebnosti in izkazani javni koristi, to samo po sebi ne vpliva na lastninska upravičenja tožnika, zlasti ne na način, ki bi imel za posledico omejitev njegove lastninske pravice.
soglasje za poseg v varovani pas javne ceste - upravni spor - pravni interes
Tožeča stranka, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic in pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati pravni interes, kar pomeni, da mora kot verjetno izkazati, da bo ugoditev njeni zahtevi pomenila zanjo določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogla doseči, oziroma da bi si v primeru ugoditve izboljšala svoj pravni položaj.
V tožnikov pravni položaj se z izpodbijano odločbo več ne posega, zato tožeča stranka nima več pravnega interesa za nadaljevanje postopka.
mednarodna zaščita - poseg v osebno svobodo - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - odvzem prostosti - pridržanje - ogrožanje varnosti - kršitev javnega reda in miru - načelo sorazmernosti - začasna odredba
Poseg v prosilčevo osebno svobodo je mogoč le na podlagi konkretnih dejstev in okoliščin, ki utemeljujejo obstoj navedenih razlogov varstva osebne in premoženjske varnosti. Pri tem ne gre za vzpostavljanje dokaznega standarda, po katerem mora biti onkraj vsakršnega dvoma, da je tožnik storil dejanje ogrožanja življenja in premoženja z vidika obstoja kaznivega dejanja ali prekrška, ampak morajo biti dejstva (in okoliščine) dovolj konkretna, da je na njihovi podlagi mogoče oceniti resnost varnostnega tveganja, ki ga za osebno in premoženjsko varnost pomeni prosilec. Zadošča objektivno dejstvo, da je prosilec taka dejanja storil in je za preprečitev nadaljevanja teh dejanj treba nujno izreči najstrožji ukrep omejitve gibanja na Center za tujce (pridržanje).
Izpodbijani akt ni nezakonit, zato tožnik težko popravljive škode v tem okviru ni uspel izkazati. Zakonita omejitev gibanja namreč ne pomeni nedopustnega posega v pravico do osebne svobode (prvi odstavek 19. člena Ustave RS). V preostalem delu tožnik težko popravljivo škodo uveljavlja z argumentom pravice do učinkovitega sodnega varstva, če bi sodišče tožbi ugodilo. Ker je tožbo zavrnilo, niti ta razlog ni izkazan. S samim sklicevanjem na odvzem prostosti kot težko popravljivo škodo, ne da bi tožnik ob tem izkazal osebno okoliščino posebne ranljivosti, pa tudi ne more biti izkazana težko popravljiva škoda.8 Zato je sodišče zavrnilo zahtevo za izdajo začasne odredbe.
Preslikan podpis, kakršnega vsebuje tožba, ki je bila kot vloga v fizični obliki v dveh izvodih vložena po pošti, ne izpolnjuje zakonske zahteve o izvirnem, lastnoročnem podpisu vloge.
Ker formalna pomanjkljivost tožbe tudi po pozivu sodišča ni bila odpravljena, saj tožba ni lastnoročno podpisana, kar je bistvena sestavina vsake vloge, je tožba ostala nepopolna in jo je sodišče s sklepom zavrglo.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4. ZTuj-2 člen 66, 66/7.
tujec - nezakonito bivanje tujca - odstranitev tujca iz države - pravni interes - upravni akt - določitev roka za prostovoljno vrnitev - rok za prostovoljno zapustitev države - podaljšanje roka - potek roka - zavrženje vloge
Tožniku se neobstoječ rok za prostovoljni odhod ne more podaljšati.
Izpodbijani sklep ne vsebuje oblastvene vsebinske odločitve o tožnikovi materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi, temveč vsebuje le procesno odločitev o zavrženju njegove prošnje o podaljšanju roka. Zato ne gre za dokončni upravni akt v smislu zgoraj citiranega prvega odstavka 2. člena ZUS-1, s tem pa tudi ne akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
Z izpodbijanim sklepom je upravni organ odločil o tožnikovi prošnji za podaljšanje roka za prostovoljni odhod in ne o dovolitvi zadrževanja tujca na podlagi 73. člena ZTuj-22. Zato v tem upravnem sporu ne more biti relevanten tožbeni ugovor, da bi moral upravni organ (podredno) začeti postopek dovolitve zadrževanja tožnika. Ob tem sodišče pripominja, da iz tožnikovega trditvenega in dokaznega gradiva ne izhaja, da bi tožnik zaprosil za dovolitev zadrževanja na podlagi 73. člena ZTuj-2.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes
Sodišče ugotavlja, da tožnik v času odločanja ne izkazuje pravnega interesa za vodenje upravnega spora. Tožnik je namreč 19. 4. 2025 samovoljno, ne oziraje se na povzete zakonske zahteve, zapustil azilni dom in se vanj ni vrnil vse do 8. 5. 2025. Ker tožnik očitno nima namena počakati na odločitev sodišča o njegovi prošnji za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka, po presoji sodišča ne izkazuje pravnega interesa za ta upravni spor. Zato je sodišče tožbo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.
javni poziv - nepovratna finančna sredstva - nepopolna vloga - poziv za odpravo pomanjkljivosti vloge - pravočasnost tožbe
Tožnik se na poziv organa, naj vlogo dopolni, ni odzval, vendar pa sodišče ocenjuje, da kljub navedenemu tožnikova vloga ni bila nepopolna in je posledično zato organ ne bi smel zavreči. Nobeden od po oceni toženca manjkajočih elementov namreč ni obvezna sestavina popolne vloge po določilih javnega poziva. Vloga kljub nepodaji teh podatkov ni bila nepopolna, pač pa sposobna za obravnavanje. Ker je organ štel, da je vloga nepopolna in posledično zavrgel tožnikovo vlogo, je toženec s tem kršil določbe postopka.
Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom zavrgla zahtevek odvetnika za plačilo stroškov izvajanja BPP, zaradi česar v pravice ali pravne koristi tožnika kot upravičenca do BPP z izpodbijanim sklepom ni bilo poseženo. To pomeni, da je za vložitev tožbe zoper takšen sklep aktivno legitimiran le odvetnik kot izvajalec BPP.
ukrep inšpektorja - izpodbijanje odgovora ministrstva - upravni spor - upravni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
S predmetnim pisnim odgovorom št. 06104-6/2025-4 je ministrstvo tožeči stranki pojasnilo način obravnavanja njenih vlog in pobud v inšpekcijskem postopku.
začasna odredba - ureditvena začasna odredba - vpogled v spis - upravičen interes - vzpostavitev prejšnjega stanja
V obravnavanem primeru je zahtevek v predlogu za izdajo začasne odredbe identičen tožbenemu zahtevku, saj je predmet spora vprašanje, ali ima tožnik skladno s prvim odstavkom 181. člena ZDT-1 pravni interes za vpogled v tožilski spis. Po presoji sodišča tozadevnega spornega razmerja ni mogoče (zgolj) začasno urediti, saj ob ugoditvi predlogu za izdajo začasne odredbe v primeru neuspeha s tožbo vzpostavitev pravnega stanja, kakršno je (bilo) pred vpogledom v spis, že po naravi stvari ne bi bila več mogoča.
ZDavP-2 člen 87, 87/1, 143, 145, 145/2, 151, 155, 155/1, 155/1-5, 157, 157/7. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku (2006) člen 66. ZUS-1 člen 32, 32/1.
davčna izvršba - davčni dolg - davčni inšpekcijski postopek - izvršilni naslov - sklep o davčni izvršbi - dejansko in pravno stanje ob izdaji odločbe - odločba o odmeri davka - dohodnina - akontacija dohodnine - nesuspenzivnost pritožbe
Pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi se presoja po dejanskem in pravnem stanju v času njegove izdaje, zato za odločitev ni relevantna okoliščina, da so bili izvršilni naslovi kasneje (torej po izdaji izpodbijanega sklepa) pravnomočno odpravljeni, spremenjeni ali razveljavljeni, ne dejstvo, da je bila pri Ustavnem sodišču vložena zahteva za presojo ustavnosti 11. točke 105. člena ZDoh-2, prav tako pa tudi ne tožničini ugovori, ki se nanašajo na pravilnost in zakonitost izvršilnih naslovov ter na postopke njihove izdaje. Kasneje nastale okoliščine so namreč lahko relevantne le v okviru instituta ustavitve davčne izvršbe (glej 155. člen ZDavP-2, zlasti tudi 5. točko prvega odstavka tega člena), ko se s sklepom o ustavitvi davčne izvršbe odpravijo oziroma razveljavijo že izvršena dejanja v postopku davčne izvršbe (nato pa tej odločitvi ustrezno odpravijo njihove posledice).
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2, 18, 18/1, 18/1-b. ZUS-1 člen 52.
mednarodna zaščita - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - predaja odgovorni državi članici - nevarnost nečloveškega ali ponižujočega ravnanja - predaja Republiki Hrvaški - prekluzija
Ni sporno, da ima tožnik na Hrvaškem položaj prosilca za mednarodno zaščito. Ker je ta država svojo odgovornost za obravnavanje tožnikove prošnje že potrdila, je tako vzpostavljen položaj iz točke (b) prvega odstavka 18. člena Uredbe Dublin III, v katerem je Hrvaška kot odgovorna država članica dolžna sprejeti tožnika, po sprejemu pa je to prošnjo na podlagi prvega pododstavka drugega odstavka istega člena dolžna tudi obravnavati. Sodišče ne dvomi, da bodo v tej državi spoštovane tožnikove procesne garancije v zvezi z dostopom do azilnega postopka, skladnost postopanja hrvaških organov s pravom EU pa ni v pristojnosti Upravnega sodišča Republike Slovenije.
Naravo in resnost nevarnosti nečloveškega ravnanja, ki grozi prosilcu zaradi predaje v drugo državo članico v postopku sprejema po Uredbi Dublin III, je treba oceniti na podlagi podatkov o tistih pomanjkljivostih azilnega sistema, ki so upoštevne v okoliščinah, v katerih se bo prosilec znašel po predaji, so po presoji sodišča pomembne tiste sistemske pomanjkljivosti v azilnem postopku, ki se nanašajo na obravnavanje prosilcev za mednarodno zaščito, ne pa pomanjkljivosti, ki se nanašajo na druga ravnanja organov države članice.
Kot prosilec za mednarodno zaščito brez znanja slovenskega jezika, ki ga v upravnem postopku ni zastopal kvalificirani pooblaščenec, je tožnik izkazal, da navedb upravičeno ni mogel podati v postopku izdaje upravnega akta (52. člen ZUS-1).
Glede na položaj, ko ni relevantnih poročil pristojnih evropskih organov in zato ni dokazno podprto tožnikovo posplošeno stališče, da ima hrvaški azilni sistem sistemske pomanjkljivosti, ter tožnik ni izkazal drugih svojih osebnih okoliščin, ki bi lahko vplivale na drugačno presojo dopustnosti njegove predaje Hrvaški z vidika varstva pravic iz 4. člena Listine, je tožena stranka lahko izključila obstoj dejanske nevarnosti nečloveškega ali ponižujočega ravnanja v Republiki Hrvaški; zato ji od te države niti ne bi bilo treba pridobiti posebnih zagotovil, da ne bo prišlo do kršitve navedenih pravic.