sklep o dovolitvi izvršbe - kasnejša odprava, razveljavitev oziroma sprememba izvršilnega naslova - zavrženje prošnje - pravni interes za tožbo
Po izdaji izpodbijanega sklepa je Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor, Območna enota Ljubljana, s sklepom št. 06122-1847/2017-425 z dne 17. 8. 2022 ustavil upravno izvršbo 2. točke izreka inšpekcijske odločbe št. 06122-1847/2017-305 z dne 25. 9. 2020, ki je bila dovoljena z izpodbijanim sklepom. V obrazložitvi navaja, da je tako ravnal zato, ker je bil izvršilni naslov (inšpekcijska odločba št. 06122-1847/2017-305 z dne 25. 9. 2020) s pravnomočno sodbo tega sodišča I U 1867/2020 z dne 16. 6. 2022 odpravljena.
Navedeno pomeni, da je bil izvršilni postopek, ki se je začel z izpodbijanim sklepom št. 06122-1847/2017-398 z dne 12. 10. 2021, z navedenim sklepom z dne 17. 8. 2022 ustavljen. Izvršilnega postopka, v katerem bi prvostopenjski organ lahko ponovno odločal o izpodbijanem delu sklepa o dovolitvi izvršbe, torej ni več. To posledično pomeni, da se pravni položaj tožnice z odpravo izpodbijanega dela sklepa št. 06122-1847/2017-398 z dne 12. 10. 2021 že pojmovno ne more več izboljšati in da tožnica zato očitno nima pravovarstvene potrebe, ki jo zasleduje s tožbo.
ZUS-1 člen 28, 28/1, 36, 36/1, 36/1-2. ZUP člen 62, 88, 88/1.
rok za vložitev tožbe - nujna zadeva - sodne počitnice / poletno poslovanje - jezik v postopku - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Potrdilo o vročitvi, tj. povratnica, je po svoji naravi javna listina, za katero velja domneva o resničnosti vsebine javne listine, dokler se ne dokaže nasprotno.
Upravni postopek se vodi v uradnem jeziku, tj. v slovenskem jeziku. Organu pri tem ni treba zagotavljati prevoda uradnih pisanj, vključno z akti, s katerimi se konča postopek in mora stranka v primeru nerazumevanja sama poskrbeti za prevod.
brezplačna pravna pomoč - ustavitev postopka - stroški postopka
Sodišče je z dopisom tožečo stranko pozvalo, naj mu v skladu z drugim odstavkom 39. člena ZUS-1 v postavljenem roku sporoči, ali je z novim sklepom zadovoljna oziroma ali vztraja in v kakšnem delu vztraja pri tožbi oziroma ali jo razširja tudi na nov upravni akt. V dopisu je sodišče tožečo stranko tudi opozorilo, da bo predmetni postopek s sklepom ustavilo na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZUS-1, če v danem roku ne bo izjavila ničesar.
mednarodna zaščita - pravni interes - samovoljna zapustitev azilnega doma
Tožnik v času odločanja ne izkazuje pravnega interesa za vodenje upravnega spora. Tožnik je namreč 19. 7. 2023 samovoljno, ne oziraje se na povzete zakonske zahteve, zapustil azilni dom in se vanj ni vrnil vse do 19. 2. 2024. Ker tožnik očitno nima namena počakati na odločitev sodišča o njegovi prošnji za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka, česar tožnikov pooblaščenec niti ne zatrjuje, po presoji sodišča ne izkazuje pravnega interesa za ta upravni spor.
ZUS-1 člen 5, 5/3, 28. ZUP člen 153, 153/3, 222, 222/3.
molk organa - uveljavljanje ničnosti - rok za izdajo odločbe - sklep o prekinitvi postopka
Sodišče v zvezi s sklepom o prekinitvi postopka z dne 12. 4. 2018 ugotavlja, da je rok za izdajo odločbe potekel še preden je drugostopenjski organ izdal omenjeni sklep o prekinitvi. Molk organa je tako nastopil ne glede na določbe tretjega odstavka 153. člena ZUP z vezi s tretjim odstavkom 222. člena ZUP. Navedeno še toliko bolj velja v okoliščinah, (i) ko je tožnica sklep o prekinitvi postopka prejela po tem, ko je vložila tožbo zaradi molka, pri čemer tožnica tudi sicer ne bi mogla vložiti samostojne tožbe zoper sklep o prekinitvi postopka, in (ii) ker je tožba zaradi molka organa možna tudi, če organ v treh letih od začetka postopka ni izdal dokončnega upravnega akta, postopek pa ni bil ustavljen (tretji odstavek 28. člena ZUS-1), kar je dejansko stanje tudi v času odločanja v obravnavanem upravnem sporu.
Upravni organ (pri čemer iz uvoda odločbe izhaja, da je odločbo sprejel/a: Občina Lenart, Župan Občine Lenart, Občinska uprava - torej prvostopenjski in drugostopenjski organ, kar je po oceni sodišča očitna pomota glede na podpis odločbe s strani župana) ni bil stvarno pristojen za izdajo odločbe po nadzorstveni pravici. To pa predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka (1. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). Za odločitev v zvezi s tem izrednim pravnim sredstvom ima v tem primeru pristojnost Ministrstvo za naravne vire in prostor kot ministrstvo, v katerega delovno področje sodi zadeva po vsebini. Že iz tega razloga je odločba nezakonita in jo je treba v celoti odpraviti.
izločitev uradne osebe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - nedovoljena tožba - zavrženje tožbe
Zavrnitev predloga za izločitev uradne osebe je procesne narave. Ne gre za presojo materialnopravno določene pravice, obveznosti ali pravne koristi, temveč le za procesno odločitev, ki se nanaša na izvedbo (upravnega) inšpekcijskega postopka. Tožba v upravnem sporu zoper njega ni dopustna.
ZPDZC-1 člen 2, 2/1, 2/1-12, 3, 3-2, 19, 19/1. ZUTD člen 163, 167, 168. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
dejavnost posredovanja začasne delovne sile - delo na črno - izbris samostojnega podjetnika iz poslovnega registra - pravni učinek odločb - pravni interes
Z izbrisom tožeče stranke iz Poslovnega registra Slovenije, kar vključuje prenehanje opravljanja pridobitne dejavnosti na trgu, je izpodbijana odločba izgubila pravni učinek. Izpodbijana prepoved tožeče stranke ne zavezuje več in ne posega v njen pravni položaj oziroma ne vpliva več nanjo, saj tožeča stranka nima več položaja samozaposlene osebe, za katero prepoved velja. Z odpravo izpodbijane odločbe in vrnitvijo v nov postopek tožeča stranka ne more več doseči izboljšanja pravnega položaja zase kot podjetnika, saj podjetniške dejavnosti ne opravlja več. Zaradi navedenega izrečena prepoved zanjo ni več pravno pomembna in v njen pravni položaj ne posega. Tožeča stranka ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje predmetnega postopka.
predhodni preizkus tožbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - procesni sklep - zavrženje tožbe
Tožnica izpodbija sklep o nepristojnosti, ki po presoji sodišča ni sklep, s katerimi je postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan v smislu določbe drugega odstavka 5. člena ZUS-1. Sodišče je po ugotovitvi, da tožnica izpodbija akt, ki ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, tožbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo
ZUS-1 člen 31, 31/2, 36, 36/1, 36/1-3. ZPP člen 81, 81/5.
nadzorstvena pritožba - upravičena oseba - aktivna legitimacija - pooblastilo - obstoj pooblastilnega razmerja - pomanjkljiva tožba - smrt tožeče stranke pred vložitvijo tožbe - univerzalno pravno nasledstvo - vrnitev v prejšnje stanje - prekluzija - zavrženje tožbe
S pretekom postavljenega sodnega roka nastopi prekluzija in sodišče prepozno opravljenega procesnega dejanja ne sme upoštevati. Ta rok je sicer podaljšljiv, vendar je treba podaljšanje predlagati pred potekom roka. Po poteku roka se lahko posledice zamude procesnega roka iz opravičenih razlogov odpravijo s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje.
Iz vloge pooblaščenca ne izhaja zatrjevanje, da je zamudil kakšno procesno dejanje, temveč zgolj naknadno popravlja pomanjkljivost tožbe, za katero je prekludiran. Zamuda roka je eden od pogojev oziroma procesnih predpostavk za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje, vsi pogoji pa morajo biti izpolnjeni kumulativno. Oblikovanje pravilnih zahtevkov je odgovornost stranke. Te vloge sodišče ni upoštevalo kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ampak kot drugo vlogo med postopkom.
samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes - zavrženje tožbe
Tožnik očitno nima namena počakati na odločitev sodišča o njegovi prošnji za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka, zaradi česar ne izkazuje pravnega interesa za upravni spor. Samovoljno, torej po svoji volji, ne oziraje se na navedene zakonske zahteve, je zapustil prostore azilnega doma in se tja do 19. 2. 2024 ni vrnil. Zato je sodišče tožbo zavrglo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - predaja Republiki Hrvaški - sistemske pomanjkljivosti - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes za tožbo
Sodišče ugotavlja, da tožnik v času odločanja ne izkazuje pravnega interesa za vodenje upravnega spora. Kot izhaja iz sporočila njegove pooblaščenke in sporočila Urada Vlade RS za oskrbo in integracijo beguncev, je namreč samovoljno zapustil Azilni dom in se vanj ni vrnil niti v roku treh dni, nov naslov bivanja pa ni poznan.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - obvezna razlaga predpisa - obvezna razlaga odloka - obvezna razlaga občinskega sveta - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Pravno varstvo zoper predpise lokalnih skupnosti, vključno s presojo zakonitosti postopka njihovega sprejemanja, je zagotovljeno v postopku pred Ustavnim sodiščem, saj je presoja ustavnosti in zakonitosti predpisov lokalnih skupnosti po Ustavi Republike Slovenije v pristojnosti Ustavnega sodišča (četrta alineja prvega odstavka 160. člena Ustave).
predhodni preizkus tožbe - nepopolna tožba - poziv na popravo tožbe - zavrženje tožbe
Tožnik tožbe v skladu s sklepom I U 65/2024-3 z dne 15. 1. 2024 ni popravil, zato je sodišče, po ugotovitvi, da so pomanjkljivosti tožbe take, da onemogočajo obravnavanje zadeve, tožbo na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1 zavrglo.
Z izpodbijanim sklepom je ugotovljeno, da je prenova stavbe Drama Ljubljana in s tem povezana začasna uporaba (tam navedenih) sosednjih parcel, ki so skupno pripadajoče zemljišče (med drugim) tožnikov kot etažnih lastnikov sosednje stavbe ..., nujno potrebna in v javno korist. Glede na navedeno in določbe 204. člena ZUreP-3 (pa) z izpodbijanim sklepom ni vsebinsko določeno o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnikov, tako da bi bilo z učinki odločitve poseženo v njihov pravni položaj. To pa pomeni, da izpodbijani sklep, ne glede na to, da gre za javnopravni, enostranski oblastveni akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije in ki se nanaša na konkretne nepremičnine, ni posamični upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1, ki bi ga bilo dopustno izpodbijati s tožbo v upravnem sporu.
tožba - tožba v upravnem sporu - tožba zaradi molka organa - procesne predpostavke za tožbo zaradi molka organa - zdravstvena dejavnost - koncesija za opravljanje zdravstvene dejavnosti
Ob presojanju utemeljenosti oziroma upravičenosti tožbe zaradi molka organa je treba presoditi tudi, ali je kršitev obveznosti organa, da izda in vroči upravni akt v predpisanem roku, upravičena. Če namreč sodišče ugotovi, da je molk organa upravičen, torej da organ iz opravičljivih razlogov upravnega akta ni izdal v predpisanem roku, tožbi zaradi molka ne ugodi. Če pa molk organa ni upravičen, bo sodišče s sodbo tožbi ugodilo in pristojnemu organu praviloma naložilo, naj izda upravni akt, torej odloči o stvari v določenem roku, oziroma naložilo, kakšno odločbo naj izda oziroma vroči.
varstvo okolja - vplivi na okolje - presoja vpliva na okolje - stranski udeleženec - odprava odločbe po nadzorstveni pravici - aktivna legitimacija
Tožnica v postopku izdaje izpodbijane odločbe ni bila niti stranka niti stranski udeleženec. Z izpodbijanim sklepom je toženka namreč zavrgla njeno zahtevo za priglasitev stranske udeležbe v postopku za razveljavitev in odpravo sklepa Agencije Republike Slovenije za okolje. Navedeno posledično pomeni, da tožnica ni aktivno legitimirana za vložitev tožbe zoper izpodbijano odločbo.
celovita presoja vplivov na okolje - odprava odločbe po nadzorstveni pravici - odložitvena začasna odredba
Ker izpodbijane odločbe ni mogoče izvršiti, tudi ni mogoče doseči zadržanja njene izvršitve, kar pa je osnovni pogoj za izdajo začasne odredbe po drugem odstavku 32. člena ZUS-1, kot jo predlaga tožnica.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - samovoljna zapustitev azilnega doma - domneva umika prošnje - zavrženje tožbe
Tožnik v času odločanja ne izkazuje pravnega interesa za vodenje upravnega spora. Glede na obvestilo tožene stranke, je tožnik 10. 2. 2024 po svoji volji zapustil azilni dom in se vanj ni vrnil. Samovoljna zapustitev Azilnega doma dne 10. 2. 2024 izhaja tudi iz izpisa iz uradne evidence Azilnega doma, ki se nahaja v upravnem spisu. Tudi do glavne obravnave tožnik ni sporočil, kje se nahaja, glavne obravnave pa se ni udeležil, čeprav je bil po navedbah pooblaščenke o njej obveščen. Ker tožnik očitno nima namena počakati na odločitev sodišča o njegovi prošnji za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka, ne izkazuje pravnega interesa za upravni spor, zato je sodišče tožbo zavrglo.
Za tožnika je sporna odločitev glede statusa nerezidenta od 1. 6. 2013 do vključno 15. 7. 2015, ki je v izreku izpodbijane odločbe ni. To pomeni, da v tem upravnem sporu izpodbija tisto, o čemer toženka sploh ni odločila. Izrek izpodbijane odločbe vsebuje le odločitev o ugotovitvi nerezidentskega statusa od 16. 7. 2015 dalje, ki pa je tožnik ne izpodbija. Odprava te odločbe bi bila tožniku v škodo.
Izrek odločbe je osrednji in najpomembnejši sestavni del odločbe, saj se z njim odloči o pravici oziroma obveznosti posameznika v upravni zadevi, ki je predmet postopka, vsebina te odločitve pa mora biti formulirana tako, da je neposredno in nedvomno izražena v izreku. Samo izrek odločbe, ne pa njena obrazložitev, namreč postane dokončen in pravnomočen in kot tak zavezuje.