študent - status študenta - podaljšanje statusa - procesne predpostavke za tožbo - izpodbojna tožba - poziv sodišča - pravni interes za vložitev tožbe - sprememba tožbenega zahtevka - ugotovitvena tožba - zavrženje tožbe
Sodišče ugotavlja, da si tožnica, ki vztraja pri izpodbojni tožbi, svojega pravnega položaja s tako tožbo ne more izboljšati in zato tudi ne izkazuje pravnega interesa za to tožbo. Sporna odločitev tožene stranke je namreč v razmerju do tožnice imela pravne učinke le v študijskem letu 2020/2021. Tožeča stranka lahko spremeni tožbeni zahtevek na odpravo akta tudi v ugotovitveni zahtevek, če bi zaradi spremenjenih okoliščin (v konkretnem primeru zaradi zaključka študijskega leta 2020/2021) želela, da sodišče o tem odloči. Tožnica je imela možnost, da bi po zaključku študijskega leta 2020/2021 poleg izpodbojnega zahtevka postavila še ugotovitveni zahtevek ali pa bi izpodbojni zahtevek spremenila v ugotovitvenega, in to vse do odločitve sodišča,2 vendar pa tega, četudi jo je sodišče s tem seznanilo, ni storila, pač pa je vztrajala pri izpodbojnemu zahtevku, ki ga je uveljavljala s tožbo. Ker je sodišče ugotovilo, da tožnica nima več pravnega interesa za izpodbojni tožbeni zahtevek, kot ga uveljavlja s tožbo, to pomeni, da niso podane procesne predpostavke za vsebinsko obravnavo tožbe in jo je zato na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.
Sodišče pojasnjuje, da so se v upravno-sodni praksi že izoblikovala stališča, da pri javnih razpisih ne gre za odločanje o pravici stranke, temveč za javnopravno stvar, in da se v upravnem sporu lahko presoja le skladnost javnega razpisa, njegove vsebine, pogojev, kriterijev oziroma meril z zakonom in ustavo, ne pa tudi primernost ali ustreznost določenega merila javnega razpisa. Toženka je bila tako pri izvedbi Javnega razpisa vezana na omejitve, ki izhajajo iz Ustave RS in zakona.
ZS člen 83, 83/3, 83/3-9. ZUS-1 člen 28, 28/1, 36, 36/1, 36/1-2. ZBPP člen 34, 34/4.
brezplačna pravna pomoč - rok za vložitev tožbe - nujna zadeva - sodne počitnice / poletno poslovanje - prepozna tožba
Sodišča v času poletnega poslovanja razpisujejo naroke in odločajo v nujnih zadevah; v teh zadevah procesni roki tečejo. Nujne zadeve so med drugim zadeve, za katere tako določa zakon (9. točka tretjega odstavka 83. člena ZS). Na podlagi četrtega odstavka 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) se zadeve v upravnem sporu po ZBPP obravnavajo kot nujne, kar pomeni, da je procesni rok za vložitev tožbe v tem upravnem sporu tekel tudi v času poletnega poslovanja sodišča.
ukrep inšpektorja za okolje - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Tožnik zatrjuje, da mu bo nastala težko popravljiva škoda, če bo sledil rokom za odstranitev domnevno nezakonito odloženih gradbenih odpadkov, ki izhajajo iz prvostopenjske odločbe z dne 16. 1. 2023. Tako zatrjevana škoda ni niti neposredna niti konkretna ampak le hipotetična. Ni izkazana niti po višini niti po temelju (ne trditveno ne dokazno).
upravni spor - pravni interes - pravna korist - izboljšanje pravnega položaja - zavrženje tožbe
Glede na dejstvo, da je bil tožnik pogojno odpuščen s prestajanja kazni 31. 5. 2022 in se je pogojni odpust z varstvenim nadzorom, ki po izpodbijani odločbi traja do izteka kazni 11. 8. 2023, tudi že iztekel, ter se je kazen zoper tožnika prav tako že iztekla 11. 8. 2022, odprava izpodbijanega akta ni več mogoča. Sodišče sodi, da si po povedanem tožnik z izpodbojno tožbo ne more več izboljšati svojega pravnega položaja.
izbris iz sodnega registra - prenehanje pravne osebe - zavrženje tožbe - zaključek stečaja
Ob ugotovitvi, da je tožnik z izbrisom iz sodnega registra prenehal (in da zaradi zaključka stečaja nima pravnih naslednikov), je odpadla procesna predpostavka za meritorno obravnavanje vložene tožbe. Z dnem izbrisa je namreč tožeča stranka prenehala obstajati brez pravnega naslednika in je s tem izgubila sposobnost biti stranka postopka (76. člen ZPP).
pridržanje prosilcev za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes - zavrženje tožbe
Sodišče ugotavlja, da tožnik v času odločanja ne izkazuje pravnega interesa za vodenje upravnega spora glede tožbenega zahtevka za odpravo izpodbijanega sklepa. Njegovo gibanje po izpodbijanem sklepu ni več omejeno, saj je bil 24. 4. 2024 predan Republiki Hrvaški, zaradi česar ne izkazuje pravnega interesa za upravni spor.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - stranski udeleženec - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Občina je sicer javnopravni subjekt, vendar to po presoji sodišča ne pomeni, da bi lahko zanjo veljal nižji standard glede izkazovanja, da ji bo nastala težko popravljiva premoženjska škoda. Premoženjska škoda, ki bi ji lahko nastala, mora biti primerljiva temu, kar velja za gospodarske subjekte in fizične osebe; ogroziti bi morala torej njeno delovanje, tj. izvajanje njenih pristojnosti in javnopravnih zadev.
Četudi bi držalo, da bi lahko v nadaljevanju postopka prišlo do tega, da NUSZ sploh ne bi bil odmerjen, bi bila najvišja škoda, ki bi za tožnico lahko nastala, 253,13 EUR. Zakaj naj bi bilo zaradi takega zneska ogroženo izvajanje njenih nalog, tožnica ne pojasni in še manj izkaže. Trditveno in dokazno breme pa je na stranki.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - pravni interes za tožbo - samovoljna zapustitev azilnega doma
Samovoljna zapustitev azilnega domav času po izdaji odločbe vpliva tudi na vodenje upravnega spora, ki teče napodlagi prosilčeve tožbe zoper zanj neugodno odločbo o prošnji. Takšno ravnanjeprosilca namreč kaže, da je prenehal njegov namen počakati na sodno odločitev,ki bi lahko bila v njegovo korist, s tem pa tudi, da izpodbijana odločba o zavrnitvi(ali zavrženju) njegove prošnje očitno ne posega več v njegovo pravico, ki jo je uveljavljal v prošnji za mednarodno zaščito.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - stranski udeleženec - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Občina je sicer javnopravni subjekt, vendar to po presoji sodišča ne pomeni, da bi lahko zanjo veljal nižji standard glede izkazovanja, da ji bo nastala težko popravljiva premoženjska škoda. Premoženjska škoda, ki bi ji lahko nastala, mora biti primerljiva temu, kar velja za gospodarske subjekte in fizične osebe; ogroziti bi morala torej njeno delovanje, tj. izvajanje njenih pristojnosti in javnopravnih zadev.
Četudi bi držalo, da bi lahko v nadaljevanju postopka prišlo do tega, da NUSZ sploh ne bi bil odmerjen, bi bila najvišja škoda, ki bi za tožnico lahko nastala, 143,79 EUR. Zakaj naj bi bilo zaradi takega zneska ogroženo izvajanje njenih nalog, tožnica ne pojasni in še manj izkaže. Trditveno in dokazno breme pa je na stranki.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - stranski udeleženec - začasna odredba - težko nadomestljiva škoda
Občina je sicer javnopravni subjekt, vendar to po presoji sodišča ne pomeni, da bi lahko zanjo veljal nižji standard glede izkazovanja, da ji bo nastala težko popravljiva premoženjska škoda. Premoženjska škoda, ki bi ji lahko nastala, mora biti primerljiva temu, kar velja za gospodarske subjekte in fizične osebe; ogroziti bi morala torej njeno delovanje, tj. izvajanje njenih pristojnosti in javnopravnih zadev.
Četudi bi držalo, da bi lahko v nadaljevanju postopka prišlo do tega, da NUSZ sploh ne bi bil odmerjen, bi bila najvišja škoda, ki bi za tožnico lahko nastala, 866,98 EUR. Zakaj naj bi bilo zaradi takega zneska ogroženo izvajanje njenih nalog, tožnica ne pojasni in še manj izkaže. Trditveno in dokazno breme pa je na stranki.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - stranski udeleženec - začasna odredba - težko nadomestljiva škoda
Občina je sicer javnopravni subjekt, vendar to po presoji sodišča ne pomeni, da bi lahko zanjo veljal nižji standard glede izkazovanja, da ji bo nastala težko popravljiva premoženjska škoda. Premoženjska škoda, ki bi ji lahko nastala, mora biti primerljiva temu, kar velja za gospodarske subjekte in fizične osebe; ogroziti bi morala torej njeno delovanje, tj. izvajanje njenih pristojnosti in javnopravnih zadev.
Četudi bi držalo, da bi lahko v nadaljevanju postopka prišlo do tega, da NUSZ sploh ne bi bil odmerjen, bi bila najvišja škoda, ki bi za tožnico lahko nastala, 253,13 EUR. Zakaj naj bi bilo zaradi takega zneska ogroženo izvajanje njenih nalog, tožnica ne pojasni in še manj izkaže. Trditveno in dokazno breme pa je na stranki.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - stranski udeleženec - začasna odredba - težko nadomestljiva škoda
Občina je sicer javnopravni subjekt, vendar to po presoji sodišča ne pomeni, da bi lahko zanjo veljal nižji standard glede izkazovanja, da ji bo nastala težko popravljiva premoženjska škoda. Premoženjska škoda, ki bi ji lahko nastala, mora biti primerljiva temu, kar velja za gospodarske subjekte in fizične osebe; ogroziti bi morala torej njeno delovanje, tj. izvajanje njenih pristojnosti in javnopravnih zadev.
Četudi bi držalo, da bi lahko v nadaljevanju postopka prišlo do tega, da NUSZ sploh ne bi bil odmerjen, bi bila najvišja škoda, ki bi za tožnico lahko nastala, 995,66 EUR. Zakaj naj bi bilo zaradi takega zneska ogroženo izvajanje njenih nalog, tožnica ne pojasni in še manj izkaže. Trditveno in dokazno breme pa je na stranki.
Tožnik očitno nima namena počakati na odločitev sodišča o njegovi prošnji za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka, zaradi česar ne izkazuje pravnega interesa za upravni spor. Po povedanem je namreč 24. 4. 2024 samovoljno, torej po svoji volji, ne oziraje se na navedene zakonske zahteve, zapustil prostore azilnega doma in se tja do 29. 4. 2024 ni vrnil.
Temeljna predpostavka za izdajo začasne odredbe je obstoj težko popravljive škode. Glede na ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča gre za težko popravljivo škodo, če je ta resna in tožniku neposredno preti, (začasno) odvrniti pa jo je mogoče le z zadržanjem izvršitve izpodbijanega upravnega akta oziroma s predlagano začasno ureditvijo stanja. Verjetnost nastanka težko popravljive škode mora biti predvidljiva in konkretna. Samo pavšalno navajanje in sklepanje na hipotetične in nepredvidljive posledice ne zadosti standardu verjetnosti, ki opravičuje izdajo začasne odredbe. Dokazi, s katerimi se utemelji izdajo začasne odredbe, morajo biti konkretizirani na določene realno izkazane posledice in takšni, da jih je mogoče dokazno ovrednotiti.
upravni spor - sklep o odlogu izvršbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Odlog izvršbe ni pravica, ki bi izvirala iz materialnega prava in ne pomeni podlage za varstvo tožničinih pravic ali pravnih koristi v drugih postopkih, niti ni podlaga za začetek samostojnega upravnega postopka. Odlog upravne izvršbe prav tako ne more biti pravica strank. Glede na navedeno izpodbijana odločitev o predlogu za odlog izvršbe ni upravni akt iz 2. člena ZUS-1.
Glede na ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča gre za težko popravljivo škodo, če je ta resna in tožniku neposredno preti, (začasno) odvrniti pa jo je mogoče le z zadržanjem izvršitve izpodbijanega upravnega akta oziroma s predlagano začasno ureditvijo stanja. Verjetnost nastanka težko popravljive škode mora biti predvidljiva in konkretna. Samo pavšalno navajanje in sklepanje na hipotetične in nepredvidljive posledice ne zadosti standardu verjetnosti, ki opravičuje izdajo začasne odredbe. Dokazi, s katerimi se utemelji izdajo začasne odredbe, morajo biti konkretizirani na določene realno izkazane posledice in takšni, da jih je mogoče dokazno ovrednotiti.
izvrševanje kazenskih sankcij - premestitev v drug zavod - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
Tožena stranka tudi ob tožnikovem uspehu s tožbo v tem upravnem sporu in odpravi izpodbijane odločbe v ponovnem postopku ne bi mogla izdati nove, zanj bolj ugodne odločbe, s katero bi se tožnika iz Zavoda za prestajanje kazni zapora Maribor premestilo v Zavod za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni, saj je bil s prestajanja kazni zapora izpuščen na prostost in zaporne kazni ne prestaja več. Navedeno pomeni, da tožnik od odpusta iz zavoda, v zvezi s katerim je predlagal spremembo, nima več pravnega interesa za tožbo, ker morebitna ugoditev obravnavni tožbi ne bi mogla izboljšati njegovega pravnega položaja.
procesne predpostavke - izčrpanost pravnih sredstev - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Upravni spor ni dopusten, če stranka, ki je imela možnost vložiti pritožbo ali drugo redno pravno sredstvo, tega ni vložila ali ga je vložila prepozno. Izčrpanost rednih pravnih sredstev je predpostavka oziroma pogoj za vsebinsko obravnavo vložene tožbe.
Niti iz obrazložitve izpodbijanega sklepa niti iz drugostopenjske odločbe ne izhaja določba zakona oziroma predpisa lokalne skupnosti, ki toženi stranki daje pooblastilo za odločanje po prostem preudarku. Ker obrazložitev odločb ne vsebuje navedbe določb, na katere se opirata (4. točka prvega odstavka 214. člena ZUP), sodišče ne more preizkusiti ali je tožena stranka diskrecijsko pravico uporabila znotraj meja in skladno z namenom pooblastila, ki naj bi ji ga podelil zakon (tretji odstavek 40. člena12 Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), posledično pa tudi ne tožnikovih navedb o arbitrarnosti in samovoljnosti tožene stranke pri uporabi prostega preudarka.