GZ člen 55. ZUS-1 člen 24, 36, 36/1, 36/1-3, 36/1-6. ZUP člen 230, 230/2, 240.
gradbeno dovoljenje - udeležba v postopku - stranski udeleženec - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zahteva za vročitev odločbe - zavrženje pritožbe
O vprašanju, ali ima oseba pravico udeleževati se (tujega) postopka in posledično vlagati pravna sredstva zoper meritorno odločitev, mora biti odločeno v času trajanja tega postopka. Samo tako je tej osebi zagotovljena pravica do pravnega sredstva in/ali sodnega varstva zoper izdani upravni akt. ZUS-1 namreč nima posebnih določb, ki bi stranskemu udeležencu omogočale naknadno vložitev tožbe zoper vsebinsko odločitev upravnega organa. Ker tožnik v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ni bil udeležen kot stranka ali stranski udeleženec, sodišče zaključuje, da ne more biti stranka v obravnavanem upravnem sporu, zato je njegovo tožbo zavrglo.
mednarodna zaščita - pravni interes - samovoljna zapustitev azilnega doma
Tožena stranka je sodišče obvestila, da je tožnik zapustil azilni dom. Ker se torej ne nahaja v azilnem domu, v katerem bi moral počakati na pravnomočno odločitev o njegovi ponovni prošnji za mednarodno zaščito, je sodišče ocenilo, da ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka. Ob ugotovitvi, da pravni interes ne obstaja več, sodišče ne presoja utemeljenosti tožbe.
ZUS-1 člen 17, 17/1, 36, 36/1, 36/1-3. ZTFI-1 člen 475, 476.
Agencija za trg vrednostnih papirjev - odredba - postopek nadzora - dovoljenost tožbe - zavrženje tožbe - stranski udeleženec - pravni interes - začasna odredba - zavrženje predloga za začasno odredbo
Tožniki naj bi sicer po določbah ZTFI-1, ker niso stranke v postopku, zoper izpodbijano odločbo res ne imeli možnosti tožbe in s tem sodnega varstva. Imajo pa možnost, da v skladu z določbami ZUP zahtevajo položaj stranskega udeleženca v zadevnem postopku nadzora in v primeru, če se takšna njihova zahteva zavrne, možnost tožbe in s tem sodnega varstva zoper odločitev tožene stranke. To pa v končni fazi pomeni, da imajo tožniki zagotovljeno možnost, da se o njihovi pravici do udeležbe v postopku nadzora in s tem do uveljavljanja ugovorov zoper odločbo, tudi tistih, ki so ustavnopravne narave, odloča v sodnem postopku (v upravnem sporu). S tem je po presoji sodišča tožnikom, čeprav na posreden način, preko vložitve posebne zahteve, sodno varstvo zoper odločbo organa - tožene stranke zagotovljeno in zato že iz tega razloga ni izpolnjen ključni pogoj za odločanje o kršitvah ustavnih upravičenj (iz naslova neudeležbe v postopku nadzora) na podlagi 4. člena ZUS-1.
COVID-19 - odlok - poseg v ustavne pravice posameznika - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
V tem upravnem sporu izpodbijana Odloka 1 in 2, po oceni sodišča, nimata pravne narave upravnega akta iz drugega odstavka 2. člena ZUS-1, ker nista posamična v smislu zahteve iz drugega odstavka 2. člena ZUS-1. Izpodbijana Odlok 1 in 2 sta po presoji sodišča splošna in abstraktna pravna akta, ki ne učinkujeta le v enem konkretnem življenjskem primeru oziroma zgolj na določen krog oseb, zato po prepričanju sodišča nimata lastnosti posamičnega akta. Po presoji sodišča Odloka-1 in Odloka-2, ki predstavljata podzakonska predpisa, ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu (četrti odstavek 5. člena ZUS-1), ampak le pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije (3. alineja prvega odstavka 160. člena Ustave in 24. člen Zakona o ustavnem sodišču).
ZDoh-2 člen 6. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6, 40, 40/1.
dohodnina - rezidentski status - središče življenjskih interesov - prijavljeno stalno prebivališče - dvojna obdavčitev - izrek - procesna predpostavka - pravni interes
Za tožnico je sporna odločitev glede statusa nerezidenta od 1. 6. 2013 do vključno 15. 7. 2015, ki je v izreku izpodbijane odločbe ni. To pomeni, da v tem upravnem sporu izpodbija tisto, o čemer tožena stranka sploh ni odločila. Izrek izpodbijane odločbe vsebuje le odločitev o ugotovitvi nerezidentskega statusa od 16. 7. 2015 dalje, ki pa je za tožnico ugodna in je tožnica ne izpodbija. Odprava te odločitve bi bila tožnici v škodo.
Izrek odločbe je osrednji in najpomembnejši sestavni del odločbe, saj se z njim odloči o pravici oziroma obveznosti posameznika v upravni zadevi, ki je predmet postopka, vsebina te odločitve pa mora biti formulirana tako, da je neposredno in nedvomno izražena v izreku. Samo izrek odločbe, ne pa njena obrazložitev, namreč postane dokončen in pravnomočen in kot tak zavezuje.
brezplačna pravna pomoč - tožba v upravnem sporu - aktivna legitimacija - zavrženje tožbe
V obravnavani zadevi gre za postopek dodelitve BPP, ki se je začel na predlog prosilca. Tožena stranka je namreč z izpodbijano odločbo odločila o prosilčevi prošnji za dodelitev BPP, z izpodbijanim sklepom pa o njegovi prošnji za izdajo dopolnilne odločbe. Tožnik namreč vse do nastopa dokončnosti izpodbijanih upravnih aktov ni imel položaja stranke, ravno tako se ta ne glasita nanj, zato ne more biti stranka v tem upravnem sporu. Tudi sicer pa niti v tožbi, niti v vlogi z dne 7. 12. 2023 ne zatrjuje, da bi bil v postopku izdaje izpodbijanih upravnih aktov na kakršenkoli način udeležen, torej ne kot stranka ne kot stranski udeleženec. Aktivno legitimacijo za vložitev tožbe v tem upravnem sporu bi po povedanem lahko imel le prosilec.
brezplačna pravna pomoč - zahteva za izdajo dopolnilne odločbe - molk organa
Podatki, ki so glede na predmet izvršbe potrebni, da se izvršba lahko opravi (med katere spadajo tudi podatki o zaposlitvi in bančnem računu dolžnika), so ena izmed sestavin predloga za izvršbo. Po presoji sodišča je zato v dodeljeno brezplačno pravno pomoč za vložitev predloga za izvršbo zajeta tudi storitev poizvedbe o podatkih, ki so glede na predmet izvršbe potrebni, da se izvršba lahko opravi.
Iz obrazložitve izpodbijane odločitve izhaja, da je toženka kot materialno podlago za odločitev v obravnavani zadevi v ponovnem postopku uporabila poleg določb EZ-1 in določb metodologije, kot jih navaja, tudi določbo 16. člena metodologije, za katero je po povedanem sodišče pravnomočno zavrnilo njegovo uporabo in zadevo vrnilo toženki v ponoven postopek. Tako ravnanje toženke pa pomeni, da je toženka ravnala v nasprotju s pravnim mnenjem in stališčem sodišča glede uporabe materialnega prava, kar je v nasprotju s petim odstavkom 64. člena ZUS-1, po katerem je upravni organ v ponovnem postopku vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka. Vezanost upravnega organa je mogoče zahtevati le ob nespremenjenih podlagah za ponovno odločanje.3 Toženka od vezanosti na stališče sodišča odstopi tedaj, ko se pojavijo utemeljene pravne okoliščine, ki so posledica sprejetja drugih pravnih aktov zakonodajalca ali pristojnih sodišč. V teh primerih namreč ne gre za dopusten odstop od vezanosti na pravno mnenje in stališče sodišča, temveč za pravni položaj, v katerem teh mnenj in stališč v ponovljenem postopku ni mogoče uporabiti, ker so se spremenile bodisi dejanske, bodisi pravne okoliščine v zadevi, v kateri je treba ponovno odločiti.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 293, 293/2, 293/3.
upravna izvršba - odlog izvršbe - zavrženje predloga za odlog - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Sklep o odložitvi izvršbe se po vsebini nanaša izključno na čas, v katerem bodo opravljena izvršilna dejanja, ne pa na njihov obseg ali vsebino. Tako se tudi sklep o zavržbi predloga za odlog izvršbe nanaša zgolj na časovni potek izvršilnega postopka po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe. Z njim ni odločeno o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi. Upravni spor zato ni dopusten.
ZUS-1 člen 17, 17/1, 36, 36/1, 36/1-3, 36/1-6. ZIZ člen 280, 281, 282, 283, 284.
imenovanje izvršitelja - tožba zoper imenovanje - zbornica izvršiteljev - status stranke v postopku - pravni interes (pravna korist) za tožbo
Zbornica izvršiteljev Slovenije ne more pridobiti statusa stranke v postopku imenovanju izvršitelja. Ker se z izpodbijano odločbo ne odloča o nobeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnice, je sodišče tožbo na podlagi 3. in 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zavrglo.
Agencija za trg vrednostnih papirjev - odredba - postopek nadzora - dovoljenost tožbe - aktivna legitimacija - procesne predpostavke - zavrženje tožbe - začasna odredba - zavrženje predloga za začasno odredbo
V obravnavani zadevi ni sporno, da tožniki niso bili stranke ali stranski udeleženci v postopku, v katerem je bila izdana izpodbijana odredba, s katero je toženka v postopku nadzora nad A., d. o. o., le-tej odredila odpravo kršitve, kot je to navedeno v izreku odredbe. Po določbi prvega odstavka 17. člena ZUS-1 je tožnik v upravnem sporu (le) oseba, ki je bila stranka ali stranska udeleženka v postopku izdaje upravnega akta. Iz te zakonske določbe jasno izhaja, da je status stranke v upravnem sporu pogojen z njenim procesnim položajem v upravnem postopku. Za vložitev tožbe v upravnem sporu tako ne zadostuje zatrjevanje posebnega pravnega interesa, saj sodišče v okviru preizkusa procesnih predpostavk za tožbo ne preverja, ali bi tožnik bil upravičen do udeležbe v upravnem postopku kot stranka ali stranski udeleženec, kar poskušajo tožniki uveljaviti z obravnavano tožbo. Položaja tožnika v upravnem sporu namreč ni mogoče priznati na podlagi določb ZUP ali na podlagi določb materialnih predpisov, ki določajo, kdaj ima oseba pravni interes za udeležbo v upravnem postopku (npr. ZTFI-1). Oseba, ki v upravnem postopku ni imela statusa stranke ali stranskega udeleženca, pa sicer ima materialnopravni interes za izid upravnega postopka, mora za pridobitev položaja stranke v upravnem sporu najprej doseči položaj stranke ali stranskega udeleženca v upravnem postopku v skladu s 142. oziroma 229. členom ZUP.
Zoper odločbo o spremembi OVD po uradni dolžnosti je dovoljena pritožba, na kar je bil tožnik opozorjen v pravnem pouku izpodbijane odločbe, tožnik pa pritožbe ni vložil.
Izpodbijana odločba je bila v obsegu izpodbijanja s sodbo tega sodišča I U 1502/2022 odpravljena in v tem obsegu zadeva vrnjena organu v nov postopek, predlog za dopustitev revizije pa ni bil vložen. S tem, ko je bila odločba odpravljena, je nastal položaj, kot da sploh še ni bila izdana, postopek pa se je vrnil v stanje pred njeno izdajo. Ker so bile z odpravo odločbe odpravljene tudi pravne posledice, ki so iz nje nastale, tožnik s tožbo, s katero tudi sam zahteva odpravo navedene odločbe, v tem primeru očitno ne more več izboljšati svojega pravnega položaja.
Tožba, ki je bila ob vložitvi nepopolna, je ostala nepopolna tudi po pozivu sodišča k odpravi pomanjkljivosti. Ker gre za take pomanjkljivosti, zaradi katerih sodišče zadeve ne more obravnavati (tožnica v tožbi ni navedla niti upravnega akta, ki ga s tožbo izpodbija, niti ni predlagala, kako in v čem naj se odpravi ali ugotovi njegova nezakonitost), je sodišče tožbo zavrglo (drugi odstavek 31. člena ZUS-1).
Pri izdaji potrdila ni šlo za oblastveno ravnanje tožene stranke. S potrdilom se ni o ničemer odločalo. Ker se z njim ni o ničemer odločalo, z njegovo izdajo tudi ni moglo biti poseženo v nobeno ustavno pravico tožnika.
Pravilno je stališče tožene stranke, da tožnik v času vložitve tožbe ni imel pravnega interesa za vložitev take tožbe, saj je v času vložitve tožbe digitalno potrdilo, da ima status prebolevnika do 23. 4. 2022, še veljalo. Do domnevnih pravnih posledic oziroma učnikov potrdila v času vložitve tožbe niti še ni moglo priti in gre torej zgolj za hipotetično zatrjevanje onemogočanja oziroma oteževanja izvrševanja funkcije tožnika kot bodočih negotovih dejstev.
Dejanje se mora že zgoditi oziroma mora še trajati, ni pa mogoče vložiti tožbe zaradi bodočega negotovega dejstva.
lokacijsko dovoljenje - status stranke v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Sodišče v zvezi izdanim gradbenim dovoljenjem ugotavlja, da vse tri tožeče stranke v upravnem postopku pred vložitvijo tožbe niso imele položaja stranke, zato je sodišče zavrglo tožbo, in sicer na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
Tožnica je 8. 1. 2024 vložila vlogo, s katero je sodišču sporočila, da tožbo umika. Pojasnila je, da je 8. 1. 2024 prejela dopolnilno odločbo toženke št. Bpp 1209/2023 z dne 3. 1. 2024, iz katere izhaja, da je toženka odločila, da se izpodbijana odločba spremeni tako, da je tožnica upravičena do brezplačne pravne pomoči tekom celotnega postopka pred sodiščem prve stopnje.
določitev operaterja s pomembno tržno močjo - pravni interes
Ker je toženka z izpodbijano dopolnilno odločbo razveljavila eno točko regulatorne odločbe, po presoji sodišča z njo ne more biti (negativno) poseženo v tožnikov pravni položaj, saj se s tako odločitvijo obseg po ZEKom-1 naloženih obveznosti po naravi stvari lahko kvečjemu zmanjšuje. Uspeh s tožbo bi pomenil, da bi bila tožniku, pod pogojem, če bi to Delegirana uredba sploh dovoljevala, (ponovno) naložena obveznost (ki je z izpodbijanim aktom razveljavljena), da ne preseže tam določene cene in ne, da bi na podlagi regulatorne odločbe pridobil pravico, da poleg v 4. členu Delegirane uredbe regulirane cene za zaključevanje govornih klicev v mobilnih omrežjih za svoje storitve zaračunava še dodaten znesek.
dostop do informacij javnega značaja - ničnost odločbe - pravni interes za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Ker o tožnikovi zahtevi bodisi po ZZrlD (zahteva z dne 22. 2. 2023) bodisi po ZDIJZ (zahteva z dne 28. 3. 2023) še ni bilo dokončno odločeno, izpodbijana odločba tožene stranke očitno nima nobenih posledic za tožnika (5. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1). O pravici tožnika do zahtevanih podatkov še ni bilo dokončno odločeno.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - težko popravljiva škoda - dovoljenje za opravljanje dejavnosti - odvzem dovoljenja - zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku
Tožeča stranka zaposluje večje število delavcev, med njimi tudi varilce in druge zaposlene s področja kovinarske industrije, za katere je splošno znano, da jih na trgu dela močno primanjkuje. To pa potrjuje navedbe tožeče stranke, da bi izvršitev prepovedi opravljanja dejavnosti posredovanja delavcev uporabnikom zanjo imela težke oziroma nepopravljive finančne posledice, saj bi delavce z zahtevanim strokovnim znanjem in izkušnjami v primeru uspeha s tožbo oziroma po odpravi prepovedi opravljanja dejavnosti na trgu dela težko našla.
ZUS-1 člen 2, 5, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 293, 293/3.
upravna izvršba - odlog upravne izvršbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - nedopustna tožba
Sklep o odlogu izvršbe oziroma o zavrnitvi predloga za odlog sam po sebi ne spreminja pravnega položaja tožnice, niti z njim ni odločeno o njeni pravni koristi. Gre za vmesno odločitev, v času trajanja izvršilnega postopka, ki ima le začasen procesni učinek, to je začasno prekinitev že začetega izvršilnega postopka, v trajanju največ šestih mesecev. Odlog izvršbe torej ni pravica, ki bi izvirala iz materialnega prava. Torej odločitev o predlogu za odlog izvršbe ni upravni akt in ga v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati.