rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Tožba je bila vložena po poteku zakonskega 30-dnevnega roka, in torej prepozno. Sodišče je zato tožbo, na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, zavrglo.
Iz 2. točke izreka izpodbijane odločbe je razvidno, da prepoved prodaje izdelkov (iz 1. točke izreka izpodbijane odločbe) traja šest mesecev od dneva vročitve te odločbe. Iz upravnega spisa pa izhaja, da je bila njena vročitev opravljena 24. 2. 2021, kar pomeni, da je obravnavani ukrep prenehal veljati 24. 8. 2021. Ob takih okoliščinah pa si tožeča stranka z odpravo izpodbijane odločbe, tudi če bi bilo tožbi ugodeno, očitno ne more več izboljšati svojega pravnega položaja. Obdobje, v katerem ni smel prodajati tobačnih izdelkov, je namreč preteklo in ga po naravi stvari, čeprav odprava upravnega akta učinkuje ex tunc, ni več mogoče vrniti v stanje pred izdajo odločbe. Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da tožeča stranka v času odločanja ne izkazuje pravnega interesa za vodenje upravnega spora.
ZUP člen 293, 293/2. ZUS-1 člen 2, 5, 36, 36-1, 36/1-4, 36/1-5.
ukrep občinskega inšpektorja - odstranitev objektov - odlog izvršbe - akt, ki se lahko izpodbija v subsidiarnem upravnem sporu - zanemarljive posledice - zavrženje tožbe
Predmet obravnavanega upravnega spora je sklep, s katerim je prvostopenjski organ na podlagi določb drugega odstavka 293. člena ZUP odložil opravo izvršbe do dne 21. 9. 2022 do 8. ure. S tem pa prvostopenjski organ ni odločil o kakšni materialnopravni pravici, obveznosti oziroma pravni koristi tožnika, zato ne gre za upravni akt v smislu prej citiranega prvega odstavka 2. člena ZUS-1. Prav tako ne gre za sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, zoper katerega bi bilo mogoče samostojno sodno varstvo v upravnem sporu. Izpodbijani sklep se namreč nanaša le na tek izvršilnega postopka po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe in vpliva samo na čas oprave procesnih dejanj. S tem ko je bilo odločeno, da se oprava izvršbe odloži, ni bilo z izpodbijanim sklepom odločeno o sami tožnikovi.
Tožnik je bil že dne 7. 12. 2020 izročen Republiki Srbiji. Sodišče je zato v konkretnem primeru zaradi pomanjkanja pravnega interesa tožbo zavrglo, ker upravni akt, ki se izpodbija, očitno ne posega več v pravico ali neposredno na zakon oprto korist tožnika.
ZPP člen 76, 80, 81, 81/5. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-3.
inšpekcijski nadzor - prepoved opravljanja dejavnosti - stečaj - izbris iz registra - prenehanje pravne osebe - sposobnost biti stranka v postopku - zavrženje tožbe
Z dnem izbrisa je tožeča stranka prenehala obstajati brez pravnega naslednika in je s tem izgubila sposobnost biti stranka postopka (76. člen ZPP). Iz navedenega razloga je sodišče tožbo zavrglo na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 v povezavi s petim odstavkom 81. člena ZPP.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 5, 5/4, 36, 36/1, 36/1-4. ZKC člen 8. ZZVZZ člen 62, 62.b.
dopolnilno zdravstveno zavarovanje - premija za dopolnilno zdravstveno zavarovanje - kontrola cen - tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - uredba Vlade - zavrženje tožbe
Izpodbijana Uredba o določitvi najvišje cene premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (Uredba) je po presoji sodišča splošen akt z neposrednim učinkom na pravice in obveznosti naslovnikov, to je zavarovalnic, ki izvajajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Drugače kot trdi tožnica, pa po mnenju sodišča Uredba nima lastnosti posamičnega akta, saj ne učinkuje le v enem konkretnem življenjskem primeru oziroma zgolj na določen krog oseb, temveč vzpostavlja pravilo za vse zavarovalnice, ki ponujajo tovrstno zavarovanje, in za vse primere sklenjenih dopolnilnih zavarovanj. To izhaja iz drugega odstavka 1. člena Uredbe, ki določa, da Uredba velja za zavarovalnice, ki v Republiki Sloveniji izvajajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje v skladu z 61. in 62.b členom ZZVZZ. S tem se ureja nedoločeno število primerov, zato je treba po presoji sodišča šteti, da se Uredba nanaša na nedoločen krog oseb.
ZUS-1 člen 2, 5, 36, 36/1, 36/1-4. ZKC člen 8. ZZVZZ člen 62, 62b.
dopolnilno zdravstveno zavarovanje - premija za dopolnilno zdravstveno zavarovanje - kontrola cen - uredba Vlade - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Izpodbijana Uredba o določitvi najvišje cene premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je splošen akt z neposrednim učinkom na pravice in obveznosti naslovnikov, to je zavarovalnic, ki izvajajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Uredba nima lastnosti posamičnega akta, saj ne učinkuje le v enem konkretnem življenjskem primeru oziroma zgolj na določen krog oseb, temveč vzpostavlja pravilo za vse zavarovalnice, ki ponujajo tovrstno zavarovanje, in za vse primere sklenjenih dopolnilih zavarovanj (sedanjih in bodočih v okviru časovne veljavnosti Uredbe).
ZUS-1 člen 5, 5/2. ZDUOP člen 26, 26/6. ZIUPOPDVE člen 85, 85/6.
rok - zamuda roka - vrnitev v prejšnje stanje - izguba pravice - materialni rok
Delodajalci so imeli pravico zahtevati povračilo izplačanih sredstev, so pa morali povračilo izplačanih sredstev zahtevati preko informacijskega sistema FURS, ki je povračilo kriznega dodatka potem izplačal.
Izjava po 85. členu ZIUPOPDVE in 26. členu ZDUOP je pomenila vlogo kot zahtevek stranke za povračilo, s katero se je upravni postopek za plačilo iz javnih sredstev začel in je torej tekel na zahtevo stranke, ne po uradni dolžnosti.
ZIN člen 24, 24/4. ZUS-1 člen 17, 36, 36/1, 36/1-3.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - prijavitelj - položaj stranke v inšpekcijskem postopku - položaj stranskega udeleženca - tožnik v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Tožnica v konkretnem upravnem postopku inšpekcijskega nadzora ni imela položaja stranke oziroma stranskega udeleženca.
Status stranke v upravnem sporou je pogojen z njenim procesnim položajem v upravnem postopku. Ker tožnica kot potrošnica ni bila stranka v upravnem postopku, v katerem sta bili izdani izpodbiana drugostopenjska odločba in prvostopenjska odločba, je moralo sodišče njeno tožbo zavreči na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
ZUP člen 87, 97, 97/4, 169. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-2.
rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe - fikcija vročitve
Zakonsko besedilo četrtega odstavka 87. člena ZUP oziroma besedna zveza "z dnem preteka tega roka" kaže na to, da se v primeru neuspelega osebnega vročanja in naslovnikove opustitve, da sam dvigne dokument, šteje, da mu je bil ta vročen na dan, ko se je iztekel rok za njegov prevzem, to je petnajsti dan.
davek na dodano vrednost (DDV) - odmera DDV - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - procesni akt - zavrženje predloga - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Izpodbijani sklep predstavlja procesno odločitev, ne pa odločitve o glavni stvari, zato ne uživa samostojnega sodnega varstva v upravnem sporu. Procesni sklepi pa se lahko v upravnem sporu izpodbijajo s pravnimi sredstvi, vloženimi zoper dokončni upravni akt, s katerim je bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, v danem primeru je to dokončna odločba o odmeri davka na dodano vrednost in davka od drugih dohodkov.
Pisanje, označeno na vročilnici, je dopis št. 351-3157/2018-239. Iz povzetih navedb tožeče stranke izhaja, da med strankami ni sporno, da teža pošiljke ustreza navedenemu dopisu in dvema odločbama. Kateri odločbi sta se s tem dopisom vročali in sta mu priloženi, pa iz vsebine dopisa izhaja povsem jasno in nedvoumno. Obe odločbi, torej tudi odločba št. 35108-317/2019-2550-57 z dne 16. 3. 2022, sta namreč v dopisu s polno opravilno številko in datumom izdaje odločbe navedeni trikrat, in sicer sta navedeni v naslovu dopisa (zadeva: predložitev odločbe) in v vsebini dopisa, našteti pa sta tudi kot prilogi. V takih okoliščinah, ko je v dopisu povsem jasno izrecno zapisano, kateri odločbi se v prilogi vročata strankam, sodišče ne verjame tožnikoma, da v prilogi dopisa št. 351-3157/2018-239 ni bilo odločbe z dne 16. 3. 2022.
S končno odločbo, ki je postala dokončna in pravnomočna, je bila razveljavljena začasna odločba, zoper katero je tožnik vložil upravni spor. To pomeni, da mu je že pred vložitvijo tožbe pravni interes za odločitev v zvezi z izpodbijano začasno odločbo prenehal, saj akt, ki ga s tožbo izpodbija, ne obstaja več, ker je bil razveljavljen s pravnomočno končno odločbo. Tožnik si zato tudi z morebitnim uspehom v tem upravnem sporu ne bi mogel več izboljšati svojega pravnega položaja.
Ker tožena stranka v 30-dnevnem roku od prejema sodbe Upravnega sodišča nesporno ni izdala novega upravnega akta o tožnikovi vlogi in takšnega upravnega akta tudi ni izdala v nadaljnjih sedmih dneh od tožnikove zahteve za izdajo odločbe (pooblaščenec tožnikov je z e-sporočilom z dne 19. 5. 2022 zahteval, da toženka izda nove upravne akte, kar je šteti za zahtevo za izpolnitev sodbe), je tožnik izpolnil pogoje za vložitev tožbe zaradi molka organa.
Med strankama ni sporno, da je bil z izpodbijanim sklepom ustavljen postopek odmere dohodnine od dobička od odsvojitve poslovnih deležev za leto 2019, ki se je vodil na podlagi tožničine napovedi, ki jo je vložila pri prvostopenjskem davčnem organu. Navedeno ne pomeni, da ni šlo za postopek po uradni dolžnosti. Skladno z 72. členom ZDavP-2 se davčni postopek začne po uradni dolžnosti med drugim tudi, ko davčni organ prejme davčno napoved. V takšnih primerih ne gre za postopek na zahtevo stranke. Kolikor pa je temu tako, pa se je prvostopenjski davčni organ pravilno skliceval na četrti odstavek 135. člena ZUP, po katerem organ postopek lahko ustavi, če se je začel po uradni dolžnosti, pri čemer ne gre za postopek, ki bi se lahko začel tudi na zahtevo stranke in pri katerem bi stranka lahko zahtevala njegovo nadaljevanje. Izpodbijani sklep ni dokončni upravni akt, s katerim bi bilo odločeno o pravicah ali o obveznostih oziroma pravnih koristih tožnice.
ukrep gradbenega inšpektorja - odstranitev objekta - začasna odredba - težko popravljiva škoda - pasivnost tožene stranke - domneva priznanja neprerekanih dejstev
Obstoj oziroma resničnost podanih navedb obeh strank se presojata oziroma ugotavljata po splošnih pravilih pravdnega postopka, saj glede navedenega ZUS-1 ne določa nič drugače. Tako je tudi v teh primerih treba šteti neprerekana dejstva za dokazana (214. člen ZPP in nasl.). Ker toženka zatrjevanih dejstev o škodi ni prerekala, se štejejo za priznana, na kar je bila toženka v pozivu sodišča izrecno opozorjena. Posledično sodišče ugotavlja, da obstoj težko popravljive škode ob izvršitvi inšpekcijske odločbe kot temeljnega pogoja za izdajo začasne odredbe med strankama ni sporen.
O utemeljenosti predloga za odlog izvršbe po 156.a členu ZGO-1 in 104. členu GZ-1 ne odloča sodišče, ampak inšpekcijski organ. V upravnem sporu je mogoče na podlagi 32. člena ZUS-1 začasno urediti sporno razmerje le do pravnomočnosti konkretnega upravnega spora.
ZDavP-2 člen 72. ZUP člen 135, 135/4. ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-6.
davek od dobička iz kapitala - odsvojitev poslovnega deleža - ustavitev postopka - postopek po uradni dolžnosti - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - pravni interes - zavrženje tožbe
Skladno z 72. členom ZDavP-2 se davčni postopek začne po uradni dolžnosti med drugim tudi, ko davčni organ prejme davčno napoved. V takšnih primerih torej ne gre za postopek na zahtevo stranke. Kolikor pa je temu tako, pa se je davčni organ v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pravilno skliceval na četrti odstavek 135. člena ZUP, po katerem organ postopek lahko ustavi, če se je postopek začel po uradni dolžnosti, pri čemer ne gre za postopek, ki bi se lahko začel tudi na zahtevo stranke in pri katerem bi stranka lahko zahtevala njegovo nadaljevanje. Pravnega interesa za izpodbijanje sklepa o ustavitvi postopka pa stranka nima, če se je postopek vodil po uradni dolžnosti, saj ustavitev postopka pomeni le, da se pravna situacija ne bo spremenila in s tem torej ne bo poseženo v pravni položaj stranke.
Toženkina argumentacija, da (i) so bila tožniku denarna sredstva, zadržana po izpodbijanem sklepu vrnjena, da (ii) sta oba bančna računa, na katera se je izpodbijani sklep nanašal, zaprta ter da (iii) so priznane toženkine terjatve v stečajnem postopku nad tožnikom, ostaja s strani tožnika neprerekana. Ta neprerekana dejstva po presoji sodišča pomenijo, da tožnik ne izkazuje pravnega interesa za vloženo tožbo, saj svojega pravnega položaja z njo ne bi mogel več izboljšati. Morebitna ugoditev tožbi ter odprava izpodbijanega sklepa in/ali vrnitev zadeve toženki v ponovni postopek, kot se predlagata s tožbo, namreč ne bi imeli nobenega učinka, saj je tožnik sredstva, ki jih je imel na računih pri omenjenih bankah, dobil vrnjena.
V tej zadevi je sporno, ali je bilo tožnici v njenem hišnem predalčniku skladno z zakonom puščeno obvestilo - pisno sporočilo o prispelem pismu in torej o poskusu vročitve izpodbijane odločbe. Tožnica, ki to dejstvo zanika, ni dolžna dokazovati negativnih dejstev, je pa na njeni strani dolžnost, da s svojimi navedbami in predloženimi dokazi vzbudi v postopku resen dvom v to, da je bila vročitev opravljena pravilno in zakonito. Po presoji sodišča s svojimi navedbami ni vzbudila resnega dvoma v to, da je bila vročitev opravljena pravilno in zakonito.
Ob odsotnosti prepričljivih trditev in dokazov o nasprotnem se je sodišče oprlo na obvestilo vročevalca kot listinski dokaz o izvedbi vročitve, ki je v celoti izpolnjeno, podpisano in žigosano. Tako je štelo, da je bila skladno z ZUP tožnici odločba vročena s fikcijo.
ZUJIK člen 24, 83, 85. ZDSS-1 člen 7, 7-5. ZUS-1 člen 1.
nepristojnost - nepristojno sodišče - plačilo prispevkov za socialno varnost - samozaposleni v kulturi - sklep o nepristojnosti
Predmet spora je pravica samostojnega kulturnega delavca do plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna. Ker je upravni spor dopusten le, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo, za spore glede socialnih prejemkov pa je sodno varstvo zagotovljeno pri socialnem sodišču, upravno sodišče ni stvarno pristojno za odločitev v konkretnem sporu, ampak je podana pristojnost socialnega sodišča.