notar - imenovanje notarja - ustavitev postopka - pogoji za imenovanje notarja - pravica posameznika, da zasede notarsko mesto - komisija - nedovoljena tožba - zavrženje tožbe
Sklep o ustavitvi postopka imenovanja notarja ima naravo procesnega sklepa, zoper te sklepe pa je zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu na podlagi 5. člena ZUS-1. Tudi pri tem je sodišče dolžno opraviti predhodni preizkus tožbe in presoditi, ali so izpolnjene procesne predpostavke za njeno vsebinsko obravnavanje.
Z ustavitvijo postopka imenovanja notarja, ki se je začel in ustavil po uradni dolžnosti, ni bilo poseženo v nobeno tožničino pravico ali pravno korist; tožnici pa se prav tako ne nalaga nobena obveznost. Z morebitnim uspehom v tem upravnem sporu si svojega pravnega položaja torej ne more izboljšati, saj je ta enak kot pred ustavitvijo postopka.
Tožnica je s prijavo na obravnavani razpis uveljavila svojo pravico do kandidiranja pod enakimi pogoji, kar ob dejstvu, da gre za postopek po uradni dolžnosti, ne pomeni, da ima pravico zahtevati, da se postopek zaključi ali da bi bila imenovana za notarko. Sodišče je zato tožbo v upravnem sporu zavrglo.
ZMZ-1 člen 20, 21, 27, 27/1, 27/1-4. ZUS-1 člen 65, 65/1.
mednarodna zaščita - status begunca - informacije o izvorni državi - pripadnost posebni družbeni skupini - prosilec iz Afganistana - spor polne jurisdikcije
Tožnik je zaradi opravljanja lekarniške dejavnosti v izvorni državi s strani vladajočega talibanskega režima prepoznan kot pripadnik posebej ogrožene kategorije zdravstvenih delavcev in kot tak tarča talibanov v primeru vrnitve v izvorno državo.
Tožena stranka vseh tožnikovih izjav ni natančno in argumentirano ocenila, niti ni v povezavi s tožnikovimi izjavami natančno in celovito presodila vseh predloženih dokazil, na katere se je tožnik skliceval v upravnem postopku za priznanje mednarodne zaščite, dodatno pa tudi v tožbi. Zato se odločbe ne da preizkusiti.
Sodišče meni, da je tožnik za odločitev relevantna dejstva oziroma okoliščine vseskozi konsistentno uveljavljal in jih tudi ustrezno dokazno podkrepil, saj je za svoje navedbe ponudil številne relevantne in zanesljive informacije o stanju v izvorni državi. Teh informacij o stanju v izvorni državi, ki jih je predložil tožnik, pa tožena stranka ni izpodbijala in glede njih ni navajala kakorkoli drugače ne v izpodbijani odločbi in tudi ne v odgovoru na tožbo prav tako tudi ne na naroku za glavno obravnavo
ZUS-1 člen 59. ZMZ-1 člen 52, 52/1, 52/2. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 46, 46/3.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - ekonomski razlogi prosilca za azil - varna izvorna država - prosilec iz Maroka - glavna obravnava - načelo lojalne razlage prava EU - Direktiva 2013/32/EU - acte claire
Tožnik ni bil grdo obravnavan z elementi fizičnega nasilja s strani policije zaradi enega izmed razlogov iz 27. člena ZMZ-1 in nič ne kaže na to, da bi ga policija iz kakšnega razloga iz 27. člena ZMZ-1 prijela in maltretirala v primeru njegove vrnitve v Maroku.
Sodišče EU nikjer, ko razlaga standard podrobne, popolne in ex nunc presoje dejstev in pravnih vprašanj ne pravi, da je za pravilno ugotovitev dejanskega stanja potrebno izvesti ustno glavno obravnavo, celo ne takrat, ko sodišče v upravnem sporu upošteva elemente, ki bi jih lahko upošteval tudi upravni organ, ali ki so se pojavili po tem, ko je organ sprejel odločbo, razen, če sodišče meni, da presoje ne more opraviti zgolj na podlagi podatkov iz spisa, mora pa v takem primeru dati priložnost, da se prosilec izjavi, če lahko novi dejavniki neugodno vplivajo nanj.
Toženec v izreku ni odločil o zahtevku tožnika za povračilo stroškov postopka in tega zahtevka ni zavrnil, kot bi to narekovali zgoraj citirani razlogi in stališče o prevalitvi teh stroškov na tožnika po krivdnem načelu. Toženec je v izreku, po razumevanju sodišča, odločil le o tem, da njemu niso nastali posebni stroški postopka. Odločitev o tožnikovi zahtevi je torej izostala.
odvzem dovoljenja za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja - zahteva za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe - težko popravljiva škoda - javni interes
S posplošenim sklicevanjem na nezmožnost opravljanja poslov zavarovalnega zastopanja kot posledici izrečenega ukrepa odvzema dovoljenja, ni mogoče uspešno utemeljiti nastanka težko popravljive škode. Z vidika varovanja javnega interesa ne bi bilo sprejemljivo, da bi se tožniku ob ugotovljenih hujših kršitvah dobrih poslovnih običajev dopustilo, da še naprej (do pravnomočne odločitve sodišča) na podlagi izdanega dovoljenja opravlja posle zavarovalnega zastopnika.
pacientove pravice - kršitev pacientovih pravic - varstvo pravic - neustrezno zdravljenje - ugoditev zahtevku - pravni interes
Z izpodbijano odločbo je bilo odločeno o tožnikovi pravici, to je o kršitvi tožnikove pravice iz 11. člena ZPacP, vendar pa je odločitev po vsebini takšna, da očitno ne posega v tožnikovo pravico oz. njegov pravni položaj. Z izpodbijano odločbo je bila ugotovljena kršitev tožnikove pravice, medtem ko izpodbijani akt tožniku npr. ne nalaga izpolnitve kakšne obveznosti. Zato tudi v primeru, da bi sodišče tožnikovi tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo v ponovni postopek, ne bi prišlo do izboljšanja tožnikovega pravnega položaja. Navedeno toliko bolj drži, ker tožnik v tožbi ne oporeka samemu izreku izpodbijane odločbe, pač pa se izrecno ne strinja z njeno obrazložitvijo. Na splošno pa je izrek (upravne) odločbe tisti, ki zavezuje, medtem ko obrazložitev takšnega učinka nima. Ker torej izpodbijani akt očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist, tožnik nima pravnega interesa za vodenje upravnega spora zoper izpodbijano odločbo.
zavarovalništvo - odprava kršitev - odredba - sodno varstvo - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
V skladu s prvim odstavkom 441. člena ZZavar-1 je postopek sodnega varstva dovoljen le zoper odločbe toženke, ne pa tudi zoper njene odredbe. Zoper slednje ima subjekt nadzora v skladu s 463. členom ZZavar-1 pravico vložiti ugovor. Sodno varstvo zoper odredbo kot takšno torej ni predvideno, zato je tožbo, ki jo tožnik naperja zoper 1. - 4. točko izreka izpodbijane odredbe, treba zavreči.
Odprava odločbe vzpostavlja položaj, kot da odločba FURS DT 0610-2940/2018-37 z dne 8. 1. 2019 ni bila nikoli izdana. To pa pomeni, da četudi je bila tožba tožnice s sodbo tukajšnjega sodišča I U 932/2020 - 12 z dne 7. 3. 2023 zavržena, odločbe, v zvezi s katero tožnica skuša pridobiti položaj stranskega udeleženca v pritožbenem postopku in glede katerega teče ta upravni spor, ni več in tudi nima več nobenega pravnega učinka. Posledično tudi pritožba tožnice, ob pogoju statusa stranskega udeleženca, ni več potrebna, saj je pravni položaj, ki ga želi tožnica s pritožbo zoper odločbo FURS DT 0610-2940/2018-37 z dne 8. 1. 2019 doseči, že nastal s sodbo tukajšnjega sodišča I U 932/2020 - 12 z dne 7. 3. 2023. To pa obenem pomeni, da izpodbijani sklep toženke v zvezi s priznanjem statusa stranskega udeleženca očitno več ne posega v tožničino pravico ali na njeno neposredno, na zakon oprto osebno korist.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 18. ZUS-1 člen 32. ZPP člen 214, 214/2.
mednarodna zaščita - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - predaja odgovorni državi članici - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - Republika Hrvaška - začasna odredba - priznana dejstva
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da tožnik osebno ni imel slabih izkušenj s hrvaško policijo ter da bo v primeru predaje Republiki Hrvaški predan v okviru dublinskega postopka, ki je del azilnega postopka in ne policijskega postopka. Pravilno je bilo ugotovljeno, da tožnik ni podal nikakršnih konkretnih izjav, da bi z njim kot s tujcem ali prosilcem za mednarodno zaščito na Hrvaškem nečloveško ali ponižujoče ravnali, ter da njegove izjave ne izkazujejo obstoja sistemskih pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev.
Sodišče verjame navedbam tožnika o povezanosti z bratom in je zato iz razlogov, kot jih tožnik navaja v zahtevi za izdajo začasne odredbe, le-tej tudi ugodilo. Sodišče je torej presodilo, bi ločitev od brata pomenila škodo za tožnika in hudo psihično stisko ter da bi ga ločitev od brata hudo prizadela, saj ne dvomi o tem, da je tožnik na brata zelo navezan. Izvršitev sklepa je tako odložena do pravnomočne odločitve v upravnem sporu. Poleg tega odložitev izvršitve izpodbijanega akta tudi ne bi nasprotovala javni koristi.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - predhodni preizkus tožbe - zadeva, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno - res iudicata - zavrženje tožbe
Po določbi 8. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 sodišče tožbo s sklepom zavrže, če ugotovi, da je bila o isti zadevi v upravnem sporu že izdana pravnomočna odločba. Sodišče ugotavlja, da je sedaj obravnavana tožba že bila predmet sodne presoje, odločitev o tem pa je pravnomočna. O tožbi, ki je predmet tega postopka in se nanaša na že razsojeno zadevo, zatorej ni dopustno več odločati in jo je sodišče zavrglo.
ZMZ-1 člen 52, 52-1, 52-2. ZUS-1 člen 20, 20/3. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 46, 46/3.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - ekonomski razlogi prosilca za azil - varna izvorna država - nedovoljena tožbena novota - glavna obravnava - acte claire - Republika Kosovo
Tožnik je kot edini razlog, zakaj je zapustil Kosovo, navedel ekonomske težave in v povezavi s tem ni omenil strahu pred preganjanjem ali resno škodo zaradi spora v družini.
Tožnik v tožbi ne dodaja nič takega, kar bi kazalo na to, da bi pomanjkljivost, ko tožena stranka ni poskušala izvedeti še kaj več ali bolj konkretnega od tožnika na osebnem razgovoru lahko vplivala na zakonitost odločitve oziroma da bi sodišče moralo dopolnjevati ugotovitveni postopek v upravnem sporu na glavni obravnavi. V obravnavani zadevi se nova dejstva nanašajo na informacije o stanju na Kosovu glede krvnega maščevanja, ki segajo nazaj v leto 2008, in tožnik niti ne zatrjuje, da se nanašajo na okoliščine v glavnem mestu Kosova. Druga nova okoliščina v tožbi pa je navedba, da je tožnikov brat napadel brata moža od tožnikove sestre in ga poškodoval, sestrin nekdanji mož pa se želi maščevati tožniku ali njegovemu bratu, ki je prav tako zapustil Kosovo. Informacije o krvnem maščevanju na Kosovu izpred 25 let, predložene šele v upravnem sporu, ter povsem nova okoliščina o tem, da naj bi tožnikov brat napadel moža pokojne sestre tožnika, ki se ne ujema z ničemer, kar je povedal tožnik v upravnem sporu, zaradi nerelevantnosti, nezanesljivosti, neprepričljivosti in pavšalnosti, ne vplivajo na oceno tožene stranke, da tožnik ni izkazal nobenih dejanj preganjanja oziroma groženj s strani brata pokojne sestre, kakor tudi ne nezmožnost zaščite, čeprav v situaciji, ko dejanj preganjanja ali groženj sploh niso izkazana, tudi ni treba ugotavljati, ali je država sposobna zaščititi prosilca. Izhajajoč iz specifičnih pravnih pravil na področju Skupne evropske azilne politike je za pravico do ustnega zaslišanja v sodnem postopku treba upoštevati predvsem: povezavo med sodnim postopkom in postopkom na prvi stopnji, kjer je bil opravljen osebni razgovor; da ima sodišče v spisu zapisnik oziroma dobesedni prepis osebnega razgovora, ki je pomembne element za sodišče pri izvajanju podrobne in ex nunc presoje dejstev in pravnih vprašanj; da samo v primeru, da sodišče oceni, da lahko to presojo opravi zgolj na podlagi podatkov iz spisa, glede na okoliščine primera vključno z zapisnikom ali dobesednim prepisom osebnega razgovora s prosilcem v postopku na prvi stopnji, lahko odloči, da ne bo zaslišalo prosilca v okviru postopka s pravnim sredstvom, ki je bilo vloženo pri njem; v teh okoliščinah se namreč z možnostjo, da se ne opravi zaslišanje, upošteva interes držav članic in prosilcev, ki je naveden v uvodni izjavi 18 navedene direktive, da se o prošnjah za mednarodno zaščito odloči, kakor hitro je to mogoče, brez poseganja v ustreznost in celovitost obravnave.
tožba - umik tožbe - ustavitev postopka - stroški upravnega spora - pozneje izdan nov upravni akt - odprava upravne odločbe - ni odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi
V obravnavanem primeru je tožena stranka z odločbo, izdano med upravnim sporom, izpodbijano odločbo odpravila in zadevo vrnila organu v ponovni postopek. Z novo odločbo torej ni bilo dokončno odločeno o pravici tožeče stranke. V takšnem primeru se stroški odmerijo na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1. Navedeno stališče je sprejelo tudi Vrhovno sodišče RS v zadevah I Up 271/2012 in I Up 206/2012.
DZ člen 256. ZUP člen 2. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
skrbništvo - skrbnik za poseben primer - naloge skrbnika - ugovor - upravni akt - upravna zadeva - akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt - zavrženje tožbe
Reševanje ugovora zoper delo skrbnika ne pomeni odločanja o upravni zadevi. Po prvem odstavku 2. člena ZUP, ki opredeljuje upravno zadevo, je upravna zadeva odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava, po drugem odstavku istega člena pa se šteje, da gre za upravno zadevo, če je s predpisom določeno, da organ v neki stvari vodi upravni postopek, odloča v upravnem postopku ali izda upravno odločbo oziroma, če to zaradi varstva javnega interesa izhaja iz narave stvari. Iz 256. člena DZ ne izhaja, da bi bil ugovor zoper delo skrbnika opredeljen kot upravna zadeva, niti ta člen ne določa, da bi se o ugovoru zoper delo skrbnika odločalo z upravno odločbo in/ali, da bi center za socialno delo o ugovoru zoper delo skrbnika odločal v upravnem postopku.
ZMZ-1 člen 49, 49/9, 51, 51-4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/1, 3/2, 3/2-2. ZUS-1 člen 32.
Ko je pravno pomembna le zakonitost prečkanja državne meje tiste države članice Evropske unije, v katero prosilec vstopi iz tretje države, ki ni članica, ni odločilno, ali je imel tožnik že v Republiki Hrvaški namen vložiti prošnjo za mednarodno zaščito.
Države članice morajo upoštevati, da so vsebinska merila, ki so določena v prvem odstavku 33. člena Ženevske konvencije in 3. členu Evropske koncencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, bistveno širša kot merilo, določeno v drugem pododstavku drugega odstavka 3. člena Uredbe Dublin III. Če bi predaja prosilca drugi državi članici EU pomenila kršitev načela nevračanja, postane izjemoma uporaba klavzule suverenosti iz prvega odstavka 17. člena Uredbe Dublin III za državo obvezna.
tožba v upravnem sporu - izpodbijani akt - nedopustna tožba - izčrpanost pravnih sredstev - opozorilo in poziv na odpravo pomanjkljivosti - zavrženje tožbe
Kot izpodbijani akt je tožeča stranka v tožbi in dopolnitvi tožbe navedla sklep o davčni izvršbi, ki pa ga ni priložila ne k tožbi in ne po pozivu sodišča.Tožba je tako ostala nepopolna, saj tožeča stranka ni predložila izpodbijanega akta. Poleg tega je sodišče ugotovilo, da je bila pritožba zoper izpodbijani sklep zavržena kot prepozna. Tožba zato tudi ni dopustna in se zavrže, saj je bila zoper izpodbijani upravni akt mogoča pritožba, pa ta ni bila vložena ali je bila vložena prepozna.
tožba v upravnem sporu - nedopustna tožba - izčrpanost pravnih sredstev - opozorilo in poziv na odpravo pomanjkljivosti - izpodbijani upravni akt - zavržena tožba
Tožeča stranka je v tožbi navedla, da izpodbija sklep o davčni izvršbi ter je tudi po pozivu sodišča kot izpodbijani akt navedla le-ta akt, ki ga je v dopolnitvi tožbe kot prilogo tožbi tudi priložila, zato je sodišče upoštevalo, da je izpodbijani akt v tem upravnem sporu sklep o davčni izvršbi.
Tožba ni dopustna, saj je bila pritožba zoper izpodbijani sklep o davčni izvršbi zavržena kot prepozna. Izčrpanost rednih pravnih sredstev je namreč predpostavka oziroma pogoj za vsebinsko obravnavo vložene tožbe.
ZŠtip-1 člen 15, 16. ZUPJS člen 38, 38/3. ZPP člen 19. ZUS-1 člen 22, 22/1. ZDSS-1 člen 7, 7/1, 7/1-3.c, 72, 72/2.
upravni spor - socialni spor - nepristojnost - tožba zaradi molka organa - državna štipendija - sklep o nepristojnosti
Glede na zakonsko ureditev je za odločanje v sporih o prejemanju državne štipendije stvarno pristojno socialno sodišče in ne upravno sodišče. Tudi v primeru tožbe zaradi molka drugostopenjskega organa v tovrstni zadevi ima tožeča stranka zagotovljeno sodno varstvo v socialnem sporu.
pravočasnost tožbe - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - prepozna tožba - več tožnikov - zavrženje tožbe - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje
Za presojo pravočasnosti vložene tožbe, ki sta je skupaj vložila dva tožnika (kot zakonita zastopnika otrok, za katere sta podala predloge za opustitev obveznega cepljenja in na katere se torej izpodbijani sklepi nanašajo), za katera je mogoče spor rešiti le na enak način za oba, je sodišče upoštevalo datum vročitve upravnega akta zadnjemu od njiju.
ZUS-1 člen 4, 4/1, 36, 36/1, 36/1-6. URS člen 157, 157/2.
varstvo ustavnih pravic - šolstvo - izobraževanje - osnovna šola - COVID-19 - pravni interes
Vsak, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov s tožbo v upravnem sporu, mora za to izkazati pravni interes. Ta se kaže v tem, da bi morebitna ugoditev tožbi pomenila zanj izboljšanje pravnega položaja, ki ga ne bi mogel doseči brez vložene tožbe. Torej vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic in pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati pravni interes, kar pomeni, da mora kot verjetno izkazati, da bo ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči, oziroma da bi si v primeru ugoditve izboljšal svoj pravni položaj. Na obstoj pravnega interesa mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas trajanja upravnega spora.
pogojni odpust - pravica do osebne svobode - varstvo ustavnih pravic v upravnem sporu - subsidiarni upravni spor - dovoljenost tožbe v upravnem sporu - procesne predpostavke - zagotovljeno drugo sodno varstvo - redni upravni spor - zavrženje tožbe
Tožnik ima zagotovljeno drugo sodno varstvo zoper odločbo z dne 2. 2. 2023 ter sklep z dne 30. 1. 2023 in 3. 3. 2023 v rednem upravnem sporu, zato je izključeno sodno varstvo po 4. členu ZUS-1.