ZJU člen 83, 83/5. ZUS-1 člen 3, 36, 36/1, 36/1-4.
razrešitev - razrešitev direktorja - javni uslužbenec - razlogi za razrešitev - nekrivdni razlogi za razrešitev - akt politične diskrecije - procesne predpostavke za upravni spor - akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt
Vrhovno sodišče je s sklepom, X Ips 24/2016 z dne 29. 8. 2018, sprejelo stališče, da je funkcionarju, ki odloča o razrešitvi določene osebe na podlagi petega odstavka 83. člena ZJU, podeljeno pravno vsebinsko neomejeno pooblastilo za sprejetje odločitve, zato gre v primeru razrešitve položajnega uradnika za akt politične diskrecije, ki pa glede na 3. člen ZUS-1 ni upravni akt. Upravni akti namreč niso tiste odločitve, ki jih sprejemajo nosilci izvršilne veje oblasti, in so utemeljeni na politični diskreciji, podeljeni na podlagi ustavnih in zakonskih pooblastil.
upravni spor - zahteva za izdajo začasne odločbe - aktivna legitimacija - zastopnik javnega interesa - odložitvena začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe
Nemoteno delovanje državnotožilske organizacije je nedvomno v javnem interesu, zaradi česar morebitna kršitev zakona, ki bi to delovanje lahko ogrozila, predstavlja kršitev javnega interesa.
Glede na ureditev izrednega pravnega sredstva razveljavitve odločbe po nadzorstveni pravici po ZUP je bila izpodbijana odločba izdana v enostopenjskem postopku, v katerem pritožba ni dovoljena, ter je dokončna, izvršljiva pa je postala z vročitvijo stranki oziroma strankam (224. člen ZUP). Zadržanje njene izvršitve torej ni (več) mogoče.
Ker se tožnik ne nahaja v azilnem domu, v katerem bi moral počakati na pravnomočno odločitev o njegovi prošnji za mednarodno zaščito, je sodišče ocenilo, da ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes
Samovoljna zapustitev azilnega doma v času po izdaji odločbe vpliva tudi na vodenje upravnega spora, ki teče na podlagi prosilčeve tožbe zoper zanj neugodno odločbo o prošnji. Takšno ravnanje prosilca namreč kaže, da je prenehal njegov namen počakati na sodno odločitev, ki bi lahko bila v njegovo korist, s tem pa tudi, da izpodbijana odločba o zavrnitvi (ali zavrženju) njegove prošnje očitno ne posega več v njegovo pravico, ki jo je uveljavljal v prošnji za mednarodno zaščito.
Ker tožnik kljub pozivu sodišča tožbe v odrejenem roku ni dopolnil tožbe, kot je bilo od njega zahtevano in tožbe tudi ni lastnoročno podpisal, je tožba tako ostala nepopolna in je sodišče zaradi tega ne more obravnavati. Zato je sodišče na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1 tožbo zavrglo.
ukrep inšpektorja za okolje - izvršljivost odločbe - izvršena odločba - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
Ker je tožnik, kot navaja in izkazuje, obveznost, ki se nanaša na odpadke, opredeljene v izpodbijani odločbi, že izvršil, to pomeni, da meni, da do prisilne izvršitve odrejene obveznosti ne more (več) priti. Izpodbijana odločba zato za tožnika ne more več učinkovati tako, da bi bilo s tem poseženo v njegov pravni položaj, kajti s čem še naj bi izvršena izpodbijana odločba posegala v njegov pravni položaj, tožnik ne navaja, imel pa je o tem možnost povedati tudi na glavni obravnavi.
ZVis člen 7, 66, 71. ZUS-1 člen 20. URS člen 57. Protokol št. 1 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (1952) člen 2.
pravica do izobraževanja - oprostitev plačila stroškov - upravni akt - dopustnost upravnega spora - vezanost na tožbene navedbe
Sodišče je štelo, da je izpodbijana odločba posamični upravni akt, ki se lahko na podlagi 71. člena ZVis izpodbija v upravnem sporu, saj gre za akt, s katerim je organ dejansko odločal o pravici posameznika do izobraževanja. Odločba o (ne)oprostitev plačila stroškov za dokončanje študija dejansko lahko pomeni odločitev o tem ali bo posameznik lahko dokončal izobraževanje ali ne.
V izpodbijani odločbi je tožena stranka odločila, da se tožnika ne oprosti plačila dokončanja študija, ker tožnik k svoji vlogi ni priložil nobenih dokazil, s katerimi bi izkazoval zatrjevano dejansko stanje in ker iz točke 4 Navodil za izvajanje cenika fakultete A. za leto 2020/2021 izhaja, da olajšava pri plačilu med drugim ni možna pri šolninah in za plačilo sklepa o dokončanju študija. Tožnik ni konkretizirano nasprotoval presoji tožene stranke, da ni izkazal, da ne more plačati stroškov dokončanja študija, v zvezi s tem pa tudi k tožbi ni priložil nobenih dokazil.
dovoljenje za začasno prebivanje - delovno dovoljenje za tujca - odložilna začasna odredba - začasna odredba
Sodišče je presodilo, da tožnik s pavšalnimi navedbami, brez navajanja konkretnih podatkov in okoliščin glede nastanka težko popravljive škode, te ni izkazal, kar je temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe.
koncesija - obvezna lokalna gospodarska javna služba - podelitev koncesij - izbira koncesionarja - sprememba odločbe o koncesiji in koncesijske pogodbe - doktrina Hamburg - upravni akt - akt izdan v obliki predpisa, ki ureja posamična razmerja
Sodišče ne sledi razlogovanju toženke, da je Odlok splošni in ne posamični akt, ne glede na to, da je predvidel izdajo posamične upravne odločbe (ki je bila v tem primeru - kot navaja toženka - tudi že izdana), saj določba Odloka o predvideni izdaji posamične upravne odločbe ne posega oziroma ne spreminja na kakršenkoli način vsebine in posledično pravne narave ostalih, zgoraj citiranih določb Odloka, s katerim je bila neposredno podeljena koncesija točno določenemu koncesionarju, družbi A., d. o. o. na točno določenem območju, tj. na območju občine Trbovlje - toženke.
Za dopustnost horizontalnega sodelovanja je (med drugim) nujno pristno in medsebojno sodelovanje, saj (le) v takem primeru neposredna sklenitev pogodbe v ničemer ne predstavlja obida pozitivnega prava. Tako morajo vse stranke prevzeti določene zaveze, ki presegajo zgolj nadomestilo za opravljanje nalog drugih strank, te zaveze pa morajo biti za vse sodelujoče subjekte vzajemno koristne pri sledenju skupnim ciljem.
Toženka se je ob pristopu k sporazumu zavezala ''le'', da bo (kot ostale občine ustanoviteljice družbe A., d. o. o.) uporabljala storitve obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov v okviru C., pri čemer bo cena za občino pristopnico (torej za toženko) enaka stroškovni ceni, oblikovani skladno z Uredbo MEDO, in da bo zaradi uresničitve zavez skupnega zagotavljanja javnih služb sprejela koncesijski akt z usklajeno vsebino, s katerim bo za izvajanje pravic in obveznosti v zvezi z izvajanjem obravnavane GJS zagotovila možnost podelitve neposredne koncesije družbi A., d. o. o.
Zgolj z navedbami, da se sporazum sklepa zaradi uresničitve skupnih ciljev zagotavljanja storitev javnih služb ravnanja z odpadki z enotnostjo in optimalno izkoriščenostjo centra za ravnanje z odpadki C., doseganja skupnih ciljev na področju ponovne uporabe komunalnih odpadkov, skladno z Direktivo EK 2008/98/ES in znižanja stroškov storitev za uporabnike storitev kot končnih plačnikov storitev, kar se v javnem interesu zagotavlja s horizontalnim sodelovanjem pogodbenih strank tega sporazuma pri skupnem izvajanju obravnavane GJS v okviru centra za ravnanje z odpadki C. v skladu z nacionalnimi in evropskimi predpisi s področja ravnanja z odpadki, GJS in javnih naročil ter koncesij in ugotovitvijo pogodbenih strank, da so zaveze iz tega sporazuma skladne s stališči Sodišča EU glede horizontalnega sodelovanja pri skupnem opravljanju nalog javnega značaja iz naslednjih razlogov: sporazum se sklepa z namenom vzpostavitve lojalnega sodelovanja med udeleženimi javnimi organi pri skupnem izvajanju nalog javnih storitev - zagotovitev opravljanja javnih služb, ki so skupne tem organom, sporazum ureja pravna razmerja samo ob upoštevanju vidikov javnega interesa, vsebine, kot jo terja citirana določba šestega odstavka 13. člena ZNKP, sporazumu ne daje.
tožba v upravnem sporu - molk organa - tožba zaradi molka organa - odločitev o zahtevi - naložitev izdaje upravne odločbe - spor polne jurisdikcije
Toženka v določenem roku 30 dni od prejema sodbe I U 1717/2018-32 z dne 26. 5. 2020 ni ponovno odločila o tožničini zahtevi in tega ni storila niti v nadaljnjih sedmih dneh po ponovni tožničini zahtevi. Toženka pa na poziv sodišča, naj sporoči, zakaj v zadevi še ni odločeno, ni (niti) odgovorila, kar pomeni, da ni sporočila opravičljivih razlogov, zakaj upravnega akta ni izdala v določenem roku ter je tako tožba upravičena. Kršitev obveznosti organa, da izda in vroči upravni akt v določenem roku, torej ni upravičena. Po določbi prvega odstavka 69. člena ZUS-1 taki tožbi sodišče ugodi.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - materialna izčrpanost pravnih sredstev - neizčrpanost pritožbe - zavrženje tožbe
Ker je bila pritožba zavržena, se šteje, kot da (sploh) ni bila vložena. To pa pomeni, da o pritožbi ni bilo vsebinsko odločeno, posledično pričujoča tožba v upravnem sporu zaradi vsebinskega neizčrpanja pritožbe ni dopustna (prvi odstavek 6. člena ZUS-1).
igre na srečo - omejitev dostopa do spletnih strani - nadzor nad prirejanjem iger na srečo
Ker dejstva in dokazi, ki jih je navedel oziroma predložil predlagatelj, omogočajo odreditev predlagane omejitve dostopa do spletnih strani na podlagi prvega odstavka 107. a člena ZIS, nasprotna stranka pa ni navedla dejstev oziroma dokazov, ki bi temu nasprotovali, je sodišče predlogu predlagatelja ugodilo.
Tožnik z navedbo o postavitvi dveh točkovnih temeljev v avgustu 2014 ne more uspeti. Gre namreč za pritožbeno novoto, za katero tožnik v pritožbenem postopku ni pojasnil, zakaj jih ni navedel že v postopku na prvi stopnji (drugi odstavek 146. in tretji odstavek 238. člena ZUP). Res je drugostopenjski organ te navedbe tožnika tudi vsebinsko obravnaval (in jih zavrnil kot neutemeljene oziroma neizkazane), kar pa ne pomeni, da za pritožbene novote ne gre, in jih organ zato ni bil dolžan obravnavati. Posledično jih ne more obravnavati tudi sodišče.
Sodišče pojasnjuje, da ZUS-1 vzpostavlja t. i. subjektivni koncept upravnega spora, v skladu s katerim je upravni spor namenjen varstvu pravic in pravnih interesov fizičnih ali pravnih oseb. V Republiki Sloveniji tako upravni spor ni namenjen varovanju objektivne zakonitosti izpodbijanega upravnega akta, iz česar izhaja, da sodišče v primeru, da izpodbijani upravni akt ne posega v pravni položaj tožnika, ne opravi presoje njegove pravilnosti in zakonitosti.
status javnega dobra - pravica do pritožbe - molk organa - neizkazanost pogojev za tožbo zaradi molka organa
V obravnavanem primeru niso bili podani zakonski pogoji za vložitev tožbe v upravnem sporu zaradi molka organa, saj tožnik ni izkazal, da bi se z zahtevo za izdajo odločbe obrnil na organ druge stopnje (četrti odstavek 28. člena ZUS-1), ki je pristojen za odločitev o pritožbi zoper odločbo prvostopenjskega organa, prav tako pa je zahtevo za odločanje upravnega organa podal že pred iztekom zakonskega roka.
lokalne volitve - ugovor zoper delo volilnega odbora - preuranjena tožba - zavrženje tožbe
Na podlagi odločbe Ustavnega sodišča Up 676/19-25, U-I-7/20-7 z dne 4. 6. 2020 je tožba, ker je vložena pred sklicem konstitutivne seje občinskega sveta, vložena prezgodaj, saj rok 15 dni za vložitev pritožbe še ni začel teči, ker teče od sklica konstitutivne seje, ki je do odločitve v tej zadevi še ni bilo.
ZPP člen 19, 19/1, 23, 23/1. ZUS-1 člen 1, 22, 22/1.
izvršilni postopek - obvestilo izvršitelja - nepristojnost upravnega sodišča - sklep o nepristojnosti
Tožnik s tožbo v upravnem sporu izpodbija Obvestilo o vzpostavitvi prejšnjega stanja, ki ga je izdal izvršitelj v izvršilni zadevi, ki se vodi pred okrajnim sodiščem. Obravnavano obvestilo izvršitelja in zatrjevane nepravilnosti izvršitelja pri opravi izvršbe lahko tožnik izpodbija v izvršilnem postopku. Torej gre za izvršilno zadevo, za katero je skladno s 5. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju stvarno pristojno okrajno sodišče. Upravno sodišče je zato sklenilo, da ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi ter je odločilo, da se po pravnomočnosti tega sklepa zadeva odstopi okrajnemu sodišču.
ZDavP-2 člen 86, 86/1, 86/2, 127, 127/1, 127/2, 130, 130/1, 132, 132/1. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-7.
akontacija dohodnine - prispevki - davčni inšpekcijski nadzor - rok za vložitev pritožbe - prepozna pritožba - zavrženje - prekluzivni pritožbeni rok - obračun davka in prispevkov
Tožnik mora najprej izpodbiti procesne ovire za vsebinsko obravnavo pritožbe, torej sklep o zavrženju pritožbe (o čemer je odločeno v nadaljevanju ). Šele če bi bil ta sklep v upravnem sporu odpravljen in bi posledično drugostopenjski davčni organ o pritožbi odločil po vsebini, tožnik pa z odločitvijo ne bi bil zadovoljen, bi zoper odmerno odločbo kot akt prve stopnje lahko vložil tožbo v upravnem sporu.
V konkretnem primeru je davčni organ pri tožniku opravil nadzor davkov in prispevkov od dohodkov fizičnih oseb iz zaposlitve za leto 2017, pri tem pa je kot pravno podlago navedel 130. člen ZDavP-2. Tudi po presoji sodišča gre pri nadzoru nad izplačevanjem dohodkov fizičnim osebam za nadzor posameznega področja v smislu 130. člena ZDavP-2. Drži, da so tovrstni dohodki obremenjeni z različnimi javnimi dajatvami, tj. z dohodnino in s prispevki za socialno varnost, kar pa še ne pomeni, da bi toženka morala zgolj iz tega razloga voditi postopek davčnega inšpekcijskega nadzora po 132. členu ZDavP-2. Že z uporabo jezikovne metode razlage zgoraj povzetih zakonskih določb je torej mogoče zaključiti, da eno področje poslovanja davčnega zavezanca ne pomeni zgolj nadzora ene vrste davka oziroma ene vrste prispevka, kot zmotno meni tožnik.
tujec - tožba v upravnem sporu - enotno dovoljenje za prebivanje in delo - podaljšanje dovoljenja - zanemarljive posledice - pravni interes - zavrženje tožbe
Tožnikov pravni položaj se zaradi teka postopka razveljavitve dovoljenja ni v ničemer spremenil. Izpodbijani sklep v ničemer ne vpliva na obravnavo tožnikove prošnje za podaljšanje dovoljenja oziroma si tožnik tudi z morebitnim uspehom v tem upravnem sporu in odpravo izpodbijanega sklepa svojega položaja v postopku podaljšanja dovoljenja ne more izboljšati.
COVID-19 - poseg v človekove pravice - posamičen akt - ugotovitvena tožba - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Sklepi, s katerimi je ministrica za izobraževanje začasno odredila šolanje na daljavo, po svoji vsebini ne predstavljajo posamičnih aktov v smislu prvega odstavka 4. člena ZUS-1, saj se omenjeni sklepi glede na svojo pravno naravo štejejo za predpise, torej za splošne in abstraktne pravne akte, zoper katere sodno varstvo ni zagotovljeno v upravnem sporu pred Upravnim sodiščem RS.
Podobno splošen in abstrakten učinek ima tudi sklep ministrice za izobraževanje o podaljšanju jesenskih počitnic v šolskem letu.
Posamičnega akta pa tudi ne predstavlja dopis Inšpektorata RS za šolstvo in šport - okrožnica v zvezi z izvajanjem nadzora po Zakonu o nalezljivih boleznih. Navedeni dopis ne predstavlja posamičnega akta, saj z njim ni bilo oblastno odločeno o kakšni materialnopravno priznani pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnikov ali drugih subjektov, kar je pogoj, da je akt mogoče šteti za posamičen v smislu določb ZUS-1.