ZBPP člen 30 ,30/6, 30/7, 30/8. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
brezplačna pravna pomoč - odvetniški stroški - spor o stroških in nagradi odvetnika za izvajanje brezplačne pravne pomoči - nedovoljena tožba - zavrženje tožbe
Z izpodbijanim sklepom v postopku BPP dodeljeni odvetnici ni bilo priznanih 50 točk za prejem sodbe in končno poročilo stranki. Vendar pa tožbe v konkretni zadevi ni vložila navedena odvetnica, ki je kot izvajalka BPP zastopala tožnico v navedenem delovnopravnem sporu in kateri organ ni priznal navedenih priglašenih stroškov, pač pa je tožbo vložila upravičenka do BPP.
Z izpodbijanim sklepom v pravice tožnice - upravičenke do BPP ni bilo poseženo, zato glede tega zavrnilnega dela uveljavljanih stroškov odvetnice nima pravnega interesa za vložitev tožbe.
Stališče, da bi izvajalec BPP, ki po določbah ZBPP in odločitvi organa za BPP ne bi bil poplačan v želenem obsegu in višini, manjkajoče plačilo lahko uveljavljal od prosilca za BPP, bi slednjega postavila v zelo neugoden in negotov položaj. Glede na to je vsaka druga zahteva po povrnitvi teh stroškov od prosilca v nasprotju z določbami ZBPP.
V zvezi s prvo izpodbijano odločbo je ugotoviti, da je bilo pritožbi tožnika ugodeno s strani organa druge stopnje, ki je ugodil pritožbi obsojenca in odločbo odpravil ter vrnil v ponovni postopek. Ker je tožnik s pritožbo uspel, nima interesa za upravni spor in je glede tega potrebno iz teh razlogov tožbo zavreči.
Glede druge odločbe je ugotoviti, da je tožena stranka z njo odločila, da se tožnika namesti v poseben strožji režim prestajanja kazni zapora, tožnik pa je vložil izpodbojno tožbo. Ker tožnik več ni na prestajanju zaporne kazni, kjer bi bil v posebej strožjem režimu, to po presoji sodišča pomeni, da tožnik ne izkazuje več pravnega interesa za vloženo tožbo, saj svojega pravnega položaja ne bi mogel več izboljšati.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - smrt stranke - sprejem ponudbe - nova dejstva in novi dokazi - zavrnitev tožbe
Ne drži, da so prodajalci dolžni zagotoviti predmet prodaje, ki je prost bremen. Ravno zaradi svobode urejanja obligacijskih razmerij lahko prodajalci prodajajo tudi zemljišča, ki so obremenjena s hipoteko.
Predlog tožnika, da bi se sklenila pogodba z njim in prodajalci po tem, ko bi prodajalci izbrisali vknjižene hipoteke iz zemljišč, na katerih se nahajajo, ne pomeni sprejema ponudbe prodajalcev, temveč njeno zavrnitev in podajo druge ponudbe, saj je njegova ponudba vsebovala bistveno spremembo predmeta prodaje. Zato sodišče ugotavlja, da posel glede tega pogoja tožnika med tožnikom in prodajalci ni bil sklenjen. Tudi drugi predlog tožnika, da bi se sklenila pogodba z njim in prodajalci le glede zemljišč, na katerih ni vknjižene hipoteke, ne pomeni sprejema ponudbe prodajalcev, temveč njeno zavrnitev in podajo druge ponudbe, saj je njegova ponudba vsebovala bistveno spremembo predmeta prodaje. Zato sodišče ugotavlja, da posel tudi glede tega tožnikovega pogoja med tožnikom in prodajalci ni bil sklenjen.
Ker je tožnica v predmetni zadevi po tem, ko ji je bil izdan dopolnilni sklep, sodišču sporočila, da tožbo umika (in da pri njej torej ne vztraja več), je sodišče v skladu s citiranim tretjim odstavkom 39. člena ZUS-1 predmetni postopek ustavilo.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4. ZJZP člen 46, 46/15, 58, 58/5.
koncesija - podelitev koncesije za izvajanje gospodarske javne službe - obvezna lokalna javna služba - pokopališka dejavnost - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Postopek izbire se za vse stranke, ki so sodelovale v postopku, sklene z izdajo ene (končne) odločbe o izbiri. Ta odločba po izrecni določbi petega odstavka 58. člena ZJZP v izreku, torej v tistem delu, ki ustvarja pravne posledice, vsebuje tudi navedbo strank, katerih vloge so bile zavrnjene, ter strank, katerih vloge so bile zavržene. Vroči se vsem strankam, torej tudi tistim, katerih vloge so bile (kot v obravnavanem primeru) predhodno kot nedopustne izključene iz nadaljnjega postopka. Tudi pravno varstvo v pritožbenem postopku in sodno varstvo v upravnem sporu je po določbah 61. in 63. člena ZJZP zagotovljeno izključno zoper akt o izbiri, uveljavljajo pa ga lahko vse navedene stranke, torej tudi kandidat, katerega vloga je bila zavržena. To izhaja tudi iz prvega odstavka 65. člena ZJZP, po katerem imajo v postopku izdaje akta o izbiri ter pravnega in sodnega varstva položaj stranke vlagatelji vlog za javno-zasebnega partnerja, kar torej vključuje vse vlagatelje vlog, ne glede na to, kako je bilo o njihovi vlogi odločeno.
Po povedanem izpodbijani sklep o (ne)priznanju usposobljenosti ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, saj je tožnici sodno varstvo zagotovljeno v upravnem sporu zoper odločbo o izbiri, v katero bo morala toženka v skladu s citiranimi določbami petega odstavka 58. člena ZJZP vključiti tudi odločitev o tožničini vlogi in odločbo o izbiri tožnici tudi vročiti.
ZUS-1 člen 28, 28/1, 36, 36/1, 36/1-2. ZUP člen 88, 88/1.
vročanje po pooblaščencu - zamuda roka - prepozna tožba - fikcija vročitve - prekluzivni rok - procesne predpostavke - zavrženje tožbe
V skladu z določbo prvega odstavka 28. člena ZUS-1 je treba tožbo vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil postopek končan. Rok za vložitev tožbe je prekluziven in ga ni mogoče podaljšati; to pomeni, da tožbe po poteku roka ni več mogoče vložiti in da zamuda roka narekuje zavrženje tožbe.
Stranka je imela pooblaščenca, zato je nepomembno, kdaj je stranka sama prejela drugostopenjsko odločbo. Zgolj okoliščine, ki bi vzbudile resen dvom v zakonitost in pravilnost vročanja omenjenega pisanja pooblaščencu, bi imelo za posledico, da bi rok začel teči na drug datum kot sicer.
državljan države naslednice nekdanje SFRJ - dovoljenje za stalno prebivanje - upravni postopek - odločanje v ponovljenem postopku - vezanost upravnega organa na mnenje sodišča
Oba upravna organa prve in druge stopnje v ponovljenem postopku nista sledila pravnemu mnenju sodišča in njegovim napotkom glede vodenja ponovnega postopka. Prav tako nista upoštevala stališč sodišča, izraženih v pravnomočni sodbi, ki se tičejo postopka, kar utemeljeno graja tožnik v tožbi.
Iz 2. točke izreka izpodbijane odločbe je razvidno, da prepoved prodaje izdelkov traja šest mesecev od dneva vročitve te odločbe. Iz upravnega spisa pa izhaja, da je bila njena vročitev opravljena 20. 4. 2021, kar pomeni, da je obravnavani ukrep prenehal veljati 20. 10. 2021. Ob takih okoliščinah pa si tožnik z odpravo izpodbijanega akta, tudi če bi bilo tožbi ugodeno, očitno ne more več izboljšati svojega pravnega položaja. Obdobje, v katerem ni smel prodajati tobačnih izdelkov, je namreč preteklo in ga po naravi stvari, čeprav odprava upravnega akta učinkuje ex tunc, ni več mogoče vrniti v stanje pred izdajo odločbe.
Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 28, 28/1, 28/2. ZMZ-1 člen 49, 49/6, 50, 50/2, 50/2-2. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - zavrženje tožbe
Tožnik ne izkazuje več pravnega interesa za tožbo v tem upravnem sporu, ker je samovoljno zapustil azilni dom v Ljubljani in se ni vrnil niti ni sporočil, kje se nahaja.
Zapustitev države ne pomeni avtomatično izgubo pravnega interesa za nadaljevanje upravnega spora, saj je izguba pravnega interesa za tožbo odvisna od konkretnih okoliščin in razlogov za zapustitev države in s tem v zvezi od presoje sorazmernosti posega v pravico do učinkovitega sodnega varstva.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes
Tožnica očitno nima namena počakati na odločitev sodišča o njeni prošnji za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka, zaradi česar ne izkazuje pravnega interesa za upravni spor.
ZMZ-1 člen 84, 84/2, 84/2-2, 84a, 84a/1, 84a/1-2. ZUS-1 člen 32, 32/3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - begosumnost - nevarnost pobega - začasna odredba
Tožnik je zavestno navajal neresnične podatke, s ciljem uspeti v postopku. Zgolj tožnikova izjava, da bo tokrat ostal v Sloveniji, pri čemer ne navaja, da bi se karkoli spremenilo, sodišča ne prepriča, da bi ostal v Sloveniji do zaključka postopka. Sodišče je pri oceni tožnikove izpovedi upoštevalo tudi, da je v prošnji navedel, da ne namerava ostati v Sloveniji do zaključka postopka.
upravni spor - tožba zaradi molka organa - procesne predpostavke - položaj stranke v upravnem postopku - zavrženje tožbe
V obravnavanem primeru tožnik ni bil stranka, niti stranski udeleženec v upravnem registracijskem postopku za izdajo prometnega dovoljenja. Tožnik prav tako ne vlaga tožbe (zaradi molka organa), ker ni bilo odločeno o njegovi zahtevi za vstop v upravni registracijski postopek in tako torej tožnik ni bil ne stranka niti stranski udeleženec v upravnem registracijskem postopku za izdajo prometnega dovoljenja, kar posledično pomeni, da z navedenim prometnim dovoljenjem ni bilo odločeno o pravici ali pravni koristi tožnika.
Tožnik pri tem ne zatrjuje in tudi ne dokazuje, da bi predhodno poskušal svojo udeležbo v upravnem postopku priglasiti v teku upravnega registracijskega postopka z zahtevo in pritožbo po določilih 142. člena ZUP, niti ni tožnik dosegel izdaje sklepa o zavrnitvi udeležbe v upravnem postopku po določilih prvega in drugega odstavka 229. člena ZUP.
ZMZ-1 člen 49, 49/6, 50, 50/2, 50/2-2. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 28, 28/1, 28/2.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma
Upravno sodišče v tej zadevi ne šteje, da zapustitev države avtomatično pomeni izgubo pravnega interesa za nadaljevanje upravnega spora, saj je izguba pravnega interesa za tožbo odvisna od konkretnih okoliščin in razlogov za zapustitev države in s tem v zvezi od presoje sorazmernosti posega v pravico do učinkovitega sodnega varstva.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - procesne predpostavke - pritožba - izčrpanje pravnih sredstev - zavrženje tožbe
ZUS-1 ne daje pravne podlage za vložitev tožbe zoper izpodbijani sklep, saj bi tožnica morala najprej izpodbiti procesne ovire za vsebinsko obravnavo pritožbe zoper izpodbijani sklep, torej doseči odpravo sklepa, saj gre za sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1.
ZVoz-1 člen 90, 90/1, 90/2. ZUS-1 člen 2, 5, 36, 36/1, 36/1-4.
vozniško dovoljenje - zdravniško spričevalo - omejitev - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - akt strokovne narave - zavrženje tožbe
Izpodbijano zdravniško spričevalo predstavlja zgolj podlago, na kateri se lahko vozniško dovoljenje odvzame. Če bo v konkretnem primeru na navedeni podlagi uveden upravni postopek, v katerem bo upravna enota tožniku izdala odločbo o (delnem) odvzemu vozniškega dovoljenja, bo ta odločba upravni akt, s katero bo odločeno o pravicah tožnika, in zoper to odločbo bo lahko tožnik uveljavljal sodno varstvo v upravnem sporu, vključno z ugovori, ki se nanašajo na zdravniško spričevalo, kolikor bo to podlaga za izdajo odločbe. Posledično z izpodbijanim zdravniškim spričevalom tudi ni moglo biti poseženo v kakršne koli pravice tožnika, ki jih ima kot imetnik veljavnega vozniškega dovoljenja.
ZZDej člen 82. ZUS-1 člen 2, 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4.
javni socialnovarstveni zavodi - postopek izvajanja zdravstvenega nadzora - nadzor nad delovanjem bolnišnic - postopek nadzora - procesni sklep - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Gre za sistemski nadzor, ki temelji na določbah 82. člena ZZDej, ter za sklep, s katerim se v skladu s četrtim odstavkom 80. člena istega zakona začne postopek nadzora, in ki kot takšen še ne vsebuje odločitve o materialnopravni določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke. Gre torej za odločitev procesne narave, ki se nanaša na izvedbo postopka nadzora. Izpodbijani sklep zato ni dokončni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1, prav tako pa tudi ni sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, saj z njim postopek odločanja o izdaji upravnega akta ni obnovljen, ustavljen ali končan.
Sodišče je ugotovilo, da tožnik v času odločanja o njegovi tožbi ni več na prestajanju zaporne kazni, s katere bi lahko bil pogojno odpuščen, v zvezi s čemer je s tožbo zahteval pravno varstvo. To po presoji sodišča pomeni, da si svojega pravnega položaja z odpravo izpodbijane odločbe ne bi mogel več izboljšati. Sodišče je tako ugotovilo, da tožeča stranka v času odločanja sodišča ne izkazuje več pravnega interesa za odločitev v tej zadevi, zaradi česar je tožbo zavrglo.
Odlok o finančnem nadomestilu zaradi izpada dohodka pri reji prašičev zaradi posledic drugega vala epidemije COVID-19 za obdobje od 1. novembra 2020 do 31. januarja 2021 (2021) člen 6, 6-6. ZIUOPDVE člen 116, 116/4.
sofinanciranje iz javnih sredstev - izpolnjevanje pogojev - COVID-19 - postopek po uradni dolžnosti - načelo enakosti pred zakonom - exceptio illegalis - poravnane zapadle obveznosti - ugoditev tožbi
Ker tožnik zaradi izdaje odločbe po uradni dolžnosti ni imel možnosti vpliva na izpolnitev finančnega pogoja, kot so to možnost imeli prejemniki državne pomoči v drugih panogah, je bilo kršeno načelo enakosti pred zakonom. Ker za takšno razlikovanje utemeljenih razlogov ni najti, je navedena določba v neskladju z načelom enakosti, zato v tej zadevi ne bi smela biti uporabljena (exceptio illegalis).
Za razliko od drugih panog pogoj izpolnjenih davčnih obveznosti ni bil določen v zakonu. S tem, ko je Odlok predpisal dodatne pogoje, ki jih mora vlagatelj izkazati, da bo njegovi vlogi za dodelitev finančnega nadomestila ugodeno, je prišlo po mnenju sodišča do nezakonitega poseganja v pravico do finančnega nadomestila, saj jo je z dodatnimi pogoji omejil preko mere, ki jo določa zakon. Zato v tem primeru pri odločanju Odloka ni mogoče uporabiti (exceptio illegalis).
lekarniška dejavnost - podružnica - zahteva za izdajo odločbe - odločanje v upravnem postopku - molk organa
Tožničina vloga z dne 18. 3. 2019 je po vsebini zahteva za izdajo odločbe. O takšni zahtevi je tožena stranka dolžna odločati na način in v rokih iz ZUP, kar v konkretnem primeru prav tako očitno ni bilo storjeno. Zato je tožnica toženko upravičeno pozivala, da o njeni zahtevi izda odločbo, oziroma da odloči o pritožbi. Iz tožbe in spisov tudi sledi, da je tožnica toženo stranko pozivala k odločitvi na predpisan način in v predpisanih rokih. Česar pa le-ta ni storila, temveč je, kot rečeno, odgovarjala le z dopisi in s tem na način, ki ne zadosti zahtevam iz ZUP, ki se nanašajo na odločanje organov v upravnem postopku.
To pa pomeni, da tožena stranka o vlogi tožeče stranke ni odločila in so zato izpolnjeni pogoji za odločanje sodišče o tožbi zaradi molka organa.
Iz tožnikovega trditvenega gradiva je razvidno, da so bila ob podaji prošnje za mednarodno zaščito že ugotovljena vsa dejstva, zaradi ugotovitve katerih mu je bil odrejen ukrep omejitve gibanja, česar tožena stranka ni konkretizirano prerekala. Določnih navedb, s katerimi bi nasprotovala tožnikovim očitkom, da so bila v obravnavani zadevi ugotovljena vsa za odločitev relevantna dejstva, zaradi česar ni več pogojev za omejitev gibanja, ni podala niti na poziv sodišča na glavni obravnavi. Poleg tega ob tej priložnosti ni nasprotovala tožnikovim navedbam, da njegovega slabega ekonomskega položaja v izvorni državi niso povzročili subjekti preganjanja, kar je poleg tožnikove begosumnosti nosilno stališče za izrek obravnavanega ukrepa.
Ker v obravnavani zadevi ni izkazan eden od dveh kumulativno določenih pogojev iz druge alineje prvega odstavka 84. člena ZMZ-1, in sicer potreba po ugotavljanju relevantnih dejstev, na katerih temelji prošnja za mednarodno zaščito, ni bilo treba presojati nevarnosti, da bo tožnik pobegnil; odsotnost enega od kumulativno določenih pogojev namreč zadošča, da omejitev gibanja na tej podlagi ni dovoljena.