ZBPP člen 30, 30/6, 40. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-3.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - tožba v upravnem sporu - aktivna legitimacija
Tožnik je upravičenec do brezplačne pravne pomoči, z izpodbijano odločitvijo pa ni bilo odločeno o kakšni njegovi pravici ali pravni koristi, zato za vložitev tožbe v upravnem sporu nima aktivne legitimacije.
brezplačna pravna pomoč - tožba v upravnem sporu - zavrženje vloge
Po razjasnitvi njene vsebine vloge in zahtevka vložnika je sodišče ugotovilo, da vloga ne predstavlja zahteve za sodno varstvo pravic in pravnih koristi proti odločitvam in dejanjem državnih organov, torej ne predstavlja tožbe v upravnem sporu, pač pa prošnjo za oprostitev plačila obveznosti, ki so mu bile naložene v plačilo z odločbami tožene stranke. Odločanje o takšni prošnji pa ni v pristojnosti Upravnega sodišča, pač pa organa za brezplačno pravno pomoč, ki vodi postopek vračila sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči.
Sodišče tožbo zavrže s sklepom, če ugotovi, da odločanje o sporu ne sodi v sodno pristojnost.
ZDavP-2 člen 20. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-3. ZPP člen 81, 81/5.
javna objava seznama davčnih dolžnikov - davčni dolžnik - smrt stranke - smrt tožnika - osebnostne pravice - informacijska zasebnost - zavrženje tožbe
Smrt stranke ima za posledico konec njene pravne sposobnosti in s tem konec sposobnosti biti stranka v sodnem postopku. Sodišče v primeru, če ugotovi, da tisti, ki nastopa kot stranka ne more biti pravdna stranka, pomanjkljivosti pa so take, da onemogočajo nadaljnjo pravdo, tožbo zavrže.
Če je stranka umrla, pa je v postopku imela pooblaščenca, se postopek ne prekine. Od smrti dalje pooblaščenec zastopa dediče, dokler mu dediči pooblastila ne prekličejo. Dediči vstopijo na mesto umrle stranke s trenutkom njene smrti po samem zakonu. Tako so dediči stranka in postopek prevzamejo v stanju, v katerem je bil v času smrti zapustnika.
Pri odločanju o tožnikovi zahtevi za izbris tožnikovega imena iz vseh javno objavljenih seznamov davčnih dolžnikov ne gre za odločanje o pravici, ki lahko preide na pravne naslednike.
Zaradi svoje narave so osebnostne pravice neprenosljive. Varstvo osebnih podatkov nesporno sodi v polje varovanja posameznikove zasebnosti, sodno varstvo pravic, ki jih ima posameznik zaradi uresničevanja varstva osebnih podatkov, pa je zagotovljeno v upravnem sporu, vendar uveljavljanje kršitve teh pravic v upravnem sporu ne pomeni, da dediči v tem sporu pridobijo pravico uveljavljanja kršitve. Ker gre torej za pravico, ki je osebna in neprenosljiva, sodišče ne more šteti, da pooblaščenec lahko vodi upravni spor, saj (katerakoli) stranka razen pokojnega tožnika, očitno ne bi mogla uspeti s tožbo v upravnem sporu, saj ne bi uveljavljala kakšne svoje pravice ali pravne koristi.
ZPŠOIRSP člen 2, 2/2, 2/3. ZUP člen 9, 138, 145. ZUS-1 člen 64, 64/4.
odškodnina zaradi izbrisa - izbris iz registra prebivalstva RS - upravičena odsotnost - pravica do izjave - vezanost na pravno mnenje sodišča
Upravni organ je pred izdajo izpodbijane odločbe seznanjal tožnika z ugotovitvami v postopku, vendar bi ga moral konkretneje in jasneje seznaniti, da ni dokazal upravičene odsotnosti zaradi vojnih razmer v BiH. Tega pa tožena stranka ni storila.
Tožena stranka ni upoštevala napotkov Upravnega sodišča o tem, katera dejstva, ki so razvidna iz podatkov v spisu v zvezi z izjavami tožnika in njegovih družinskih članov kot prič, so pravno pomembna in bi jih tožena stranka morala upoštevati, a jih tožena stranka ponovno ni vključila v dokazno oceno v izpodbijanem aktu.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-4. ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - ogrožena osebna varnost - resna grožnja za javni red ali javno varnost - sorazmernost in nujnost ukrepa pridržanja - začasna odredba
Okoliščine, ki so bile razlog za izrek ukrepa omejitve gibanja, izhajajo iz uradnih zaznamkov, poročil ter zapisnikov. Čeprav je tožnik pretežno kršitve sicer zanikal, pa sodišče, na podlagi opravljenega zaslišanja tožnika, na katerem je tožnik priznal, da je tudi čezmerno užival alkohol, poleg zdravil za depresijo in da je prišel 30. 10. 2022 pijan v Azilni dom, ugotavlja, da je tožnik neprepričljiv glede zanikanja očitanih mu dejanj, do svojega ravnanja pa povsem nekritičen, glede na trditev na naroku za glavno obravnavo, da je njegovo obnašanje vzorno in da je on vzoren človek, ter nadalje ugotavlja, da že navedeno zadošča za ugotovitev ogrožanja osebne varnosti in javnega reda v smislu 4. alineje prvega odstavka 84. člena ZMZ-1.
Težko popravljive škode tožnik samo s posplošenimi tožbenimi trditvami o nepravilni uporabi materialnega prava, kršitvami pravil postopka ter nepravilni in nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja ni izkazal.
ZBPP člen 30, 30/6. ZOdv člen 17. ZUS-1 člen 20, 20/1.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - izvršilni postopek - vezanost na tožbene navedbe
Iz tožnikovega trditvenega gradiva, ki se očitno sklicuje na napačne in za zadevo nepomembne dejanske okoliščine, ni razvidno konkretizirano in jasno razumljivo nasprotovanje presoji tožene stranke v izpodbijanem sklepu; zato sodišče v tem delu ni imelo podlage za nadaljnje preverjanje na to nanašajočega se in za odločitev v zadevi pomembnega dejanskega stanja.
nerazumljiva tožba - poziv k dopolnitvi tožbe - zavrženje tožbe
Tožba je kljub tožnikovemu odgovoru na poziv še vedno nejasna in pomanjkljiva, saj se glede na njeno vsebino in dopolnitev ne da ugotoviti, kaj je predmet spora. Ob takih okoliščinah pa sodišče tožbe ne more obravnavati.
Sodišče tožbe ne more obravnavati zato, ker ne more ugotoviti, ali bi tožnika v obravnavani zadevi moral zastopati zakoniti zastopnik, saj se zaradi nejasnosti v zvezi s predmetom spora ne da ugotoviti, ali tožnik v obravnavani zadevi razpolaga s svojim premoženjem.
zdravstvena dejavnost - javni razpis - arbitraža - tožba v upravnem sporu - pravočasnost tožbe
Tožena stranka napačno šteje kot izključevalni razlog po predmetnem javnem razpisu okoliščino, da tožeča stranka že izvaja program v obsegu 1,2 tima. To ne pomeni, da tožeča stranka zgolj iz tega razloga ne more biti uspešna na predmetnem javnem razpisu, pomeni namreč le, da je treba to okoliščino pri izbiri programov ustrezno ovrednotiti. Prednost pri izbiri imajo namreč tisti koncesionarji, ki še nimajo pogodbeno dogovorjenega programa v višini enega tima.
šola - osnovna šola - pravica do šolanja - pravica do izobraževanja - subsidiarni upravni spor - varstvo ustavnih pravic - odlok - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - pogoj PCT - začasna odredba
Glede na to, da tožnik sam navaja, da nima interesa za izdajo začasne odredbe ter da tožena stranka ne pogojuje več njegovega izobraževanja s testiranjem, je sodišče presodilo, da zatrjevana težko popravljiva škoda od 21. 2. 2022 tožniku ne nastaja (več).
ZPVPJN člen 2, 2/1(29), 35, 39a. ZUS-1 člen 19, 19/1.
javno naročanje - ustna obravnava - stranka z interesom - pravni interes
V obravnavani zadevi toženka ustne obravnave ni izvedla, ker je presodila, da lahko dejansko stanje v ustrezni meri ugotovi na podlagi odstopljene dokumentacije. Sodišče se s takšno presojo strinja, saj ne glede na tožbene navedbe o napačni ugotovitvi dejanskega stanja bistvena dejstva med strankama niso sporna. Glede na to, da naročnik ustne obravnave ni predlagal, je bila glede na zgoraj citirano določbo ZPVPJN odločitev o njeni izvedbi prepuščena toženki.
gradbeno dovoljenje - stranski udeleženec v postopku izdaje gradbenega dovoljenja - odločba odpravljena v drugem postopku - po vložitvi tožbe odpravljena izpodbijana odločba upravnega organa - pravni interes - izboljšanje pravnega položaja - izboljšanje pravnega položaja tožeče stranke
Ker gradbeno dovoljenje, ki ga tožeča stranka izpodbija v tem upravnem sporu, zaradi odprave ne učinkuje in več ne posega v njen pravni položaj, tožeča stranka za tožbo v upravnem sporu ne izkazuje več pravnega interesa.
ZUS-1 člen 2, 5, 5/4, 36, 36/1, 36/1-4. Uredba o embalaži in odpadni embalaži (2021) člen 30, 30/5.
odpadki - ravnanje z odpadno embalažo - določitev deležev za prevzemanje odpadne embalaže - upravni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Da bi obveznosti DROE do prevzema odpadne embalaže lahko postale upravne zadeve, bi moral ZVO-1 določiti, da o teh obveznostih po uradni dolžnosti ali na vlogo stranke odloči določen pristojni organ in jih naloži z upravno odločbo (v skladu z načelom zakonitosti delovanja uprave po 120. in 153. členu Ustave Republike Slovenije). Če bi bila taka upravna odločba izdana in bi v izreku nalagala obveznost konkretnega subjekta (tožnika), da prevzame odpadno embalažo, bi se lahko tudi prisilno izvršila. Objava deležev prevzemanja odpadne embalaže z izpodbijanim sklepom pa po oceni sodišča take vsebine nima. Z njim se namreč ne določa obveznost konkretnega subjekta za prevzem odpadne embalaže, saj toženka o tem niti po ZVO-1 niti po Uredbi o embalaži in odpadni embalaži ne more odločiti. Navedeno pomeni, da izpodbijani sklep nima narave upravnega akta iz 2. člena ZUS-1, niti iz četrtega odstavka 5. člena ZUS-1, zato so tožnikovi ugovori v smislu poseganja v njegov pravni položaj z izdajo izpodbijanega sklepa neutemeljeni.
javni zavod - imenovanje direktorja javnega zavoda - neizbira kandidata - strokovna usposobljenost kandidata - diskrecijska pravica - načelo enakosti - obvestilo - upravni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje
Po presoji sodišča v obravnavanem primeru ni podlage, da sodišče izpodbijano obvestilo vsebinsko obravnava kot enoten akt, ki glede na ustaljeno sodno prakso predstavlja akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Glede obvestila o neizbiri, glede katerega po 36. členu ZZ ni predvideno samostojno pravno varstvo, za kar gre v obravnavani zadevi, se je sodna praksa že izrekla, da to ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Tako iz sklepa Vrhovnega sodišča RS I Up 63/2018 z dne 18. 4. 2018 med drugim izhaja tudi to, da ureditvi v ZZ in ZUJIK ne predvidevata sodnega varstva zoper odločitev o neizbiri. Kot edini akt, ki ga je mogoče izpodbijati pred sodiščem, je glede na stališče iz navedenega sklepa Vrhovnega sodišča RS v prvem odstavku 36. člena ZZ določeno obvestilo o izbiri, pri čemer neizbrani kandidat lahko uveljavlja sodno varstvo le v omejenem obsegu, to je glede bistvenih postopkovnih kršitev ali neizpolnjevanja pogojev na strani izbranega kandidata, kar pa ni obravnavani primer.
inšpekcijski postopek - ukrep veterinarskega inšpektorja - nevaren pes - odvzem živali - ugriz psa - usmrtitev živali - stranka - stranski intervenient - zavrženje tožbe - pravni interes - spor polne jurisdikcije
Po 3. točki prvega odstavka 36. členu ZUS-1 sodišče tožbo zavrne s sklepom, če tožnik v svoji tožbi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma, če po tem zakonu ne more biti stranka. Zato je sodišče tožbo druge tožnice na navedeni pravni podlagi zavrglo.
Glede na povedano, si tožnik s predlagano odpravo oziroma spremembo izpodbijane odločbe tudi v sporu polne jurisdikcije ne more izboljšati svojega pravnega položaja, saj je bilo v vmesnem času že vzpostavljeno stanje (usmrtitev psičke A.), ki ga tožnik z odpravo izpodbijane odločbe ne more spremeniti, kar pomeni, da odprava izpodbijane odločbe ne bi imela (več) želenega učinka, vsled česar nima niti pravnega interesa za vodenje tega postopka. Zato v tem primeru pride lahko v poštev le ugotovitvena tožba po drugi alineji prvega odstavka 33. člena ZUS-1, ki pa kot rečeno, ni bila vložena. Do odločitve sodišča prve stopnje pa tožnik tudi ni spremenil (ali dopolnil) tožbeni zahtevek za odpravo izpodbijanega akta oziroma tožbenega zahtevka za odločanje v sporu polne jurisdikcije ni spremenil v ugotovitveno tožbo. Sodišče pa v tožbi postavljene tožbene predloge na odpravo oziroma spremembo izpodbijanega akta samo ni dolžno obravnavati kot ugotovitvene tožbe.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - odvzem prostosti - begosumnost - pravica do uporabe jezika v postopku - začasna odredba
Tožnik je ves čas upravnega postopka zatrjeval, da pred poskusom zapustitve Slovenije ni bil obveščen v jeziku, ki ga razume, da ne sme zapustiti Slovenije oziroma da se bo v takem primeru štela njegova prošnja za umaknjeno, v primeru vrnitve v azilni dom pa mu bo lahko odvzeta prostost.
Na registracijskem listu po prevodu tolmača ni bilo zadnjih dveh stavkov, ki so del slovenskega prevoda in sicer: „ V tem primeru se namera šteje za umaknjeno, vlagatelja namere pa se lahko pridrži skladno z zakonom, ki ureja mednarodno zaščito.“ Ta dva stavka pa sta bistvena v navezavi z preostalimi manj relevantnimi dejstvi glede s strani tožene stranke zatrjevane „samovoljne“ zapustitve azilnega doma.
Ker gradbeno dovoljenje, ki ga tožnik izpodbija v upravnem sporu, zaradi odprave ne učinkuje in ne posega več v pravni položaj tožnika, tožnik za tožbo v upravnem sporu ne izkazuje več pravnega interesa. Zato je sodišče tožbo zavrglo.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes
Za odločanje v upravnem sporu mora tožnik izkazati, da ima namen počakati na sodno odločitev, ki bi lahko bila v njegovo korist. Kljub temu se tožnik do izdaje tega sklepa v azilni dom ni vrnil oziroma sodišče o tem ni bilo obveščeno, tožnik pa tudi ni navedel kakršnih koli okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da je bil njegov odhod posledica okoliščin, na katere ni mogel vplivati.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84a, 84a/1, 84a/1-3. ZUS-1 člen 32, 32/3. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28.
mednarodna zaščita - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - odvzem prostosti - begosumnost - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Ni pravilna ugotovitev toženke, da je tožnik zapustil Republiko Ciper ilegalno ter na ilegalen način svojo pot nadaljeval proti drugim državam Evropske unije preden je njegov postopek zaključen, s čimer je toženka utemeljevala domnevo begosumnosti iz tretje alineje 84.a člena ZMZ-1.
Potrebnost izdaje začasne odredbe je vsaj s stopnjo verjetnosti izkazana že zato, ker je izrek ukrepa v tej zadevi nezakonit. Nezakonita omejitev gibanja glede na navedene okoliščine obravnavane zadeve pomeni nedopusten poseg v pravico do osebne svobode (prvi odstavek 19. člena Ustave), kar je dovolj za napolnitev standarda težko popravljive škode, ki tožniku nastaja. Preprečitev njenega nadaljevanja odtehta tudi javne koristi, na katere se tožena stranka niti ni sklicevala, saj se do zahtevane začasne odredbe ni opredelila.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-2, 84a, 84a/1, 84a/1-2. ZUS-1 člen 32, 32/3.
mednarodna zaščita - poseg v osebno svobodo - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - odvzem prostosti - begosumnost - samovoljna zapustitev azilnega doma - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Ni sporno, da registracijskega lista prevajalec ni podpisal in da takrat tožniku prevajanje ni bilo zagotovljeno. Zato ni mogoče šteti, da je bil ta dokument tožniku preveden in da je bil ustrezno seznanjen z opozorilom glede posledic samovoljne zapustitve azilnega doma pred podajo prošnje.
Nezakonita omejitev gibanja glede na navedene okoliščine obravnavane zadeve pomeni nedopusten poseg v pravico do osebne svobode, kar je dovolj za dopolnitev standarda težko popravljive škode, ki tožniku nastaja. Hkrati pa sodišče meni, da z izdajo začasne odredbe tudi z ničemer ne bi bila prizadeta javna korist.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-2, 84a, 84a/1, 84a/1-2. ZUS-1 člen 32, 32/3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - poseg v osebno svobodo - odvzem prostosti - begosumnost - samovoljna zapustitev azilnega doma - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Ni sporno, da registracijskega lista prevajalec ni podpisal in da takrat tožniku prevajanje ni bilo zagotovljeno. Zato ni mogoče šteti, da je bil ta dokument tožniku preveden in da je bil ustrezno seznanjen z opozorilom glede posledic samovoljne zapustitve azilnega doma pred podajo prošnje.
Potrebnost izdaje takšne začasne odredbe je vsaj s stopnjo verjetnosti izkazana že zato, ker je izrek ukrepa v tej zadevi nezakonit. Nezakonita omejitev gibanja glede na navedene okoliščine obravnavane zadeve pomeni nedopusten poseg v pravico do osebne svobode (prvi odstavek 19. člena Ustave), kar je dovolj za napolnitev standarda težko popravljive škode, ki tožniku nastaja. Preprečitev njenega nadaljevanja odtehta tudi javne koristi, na katero se tožena stranka ni sklicevala.