Tožnik z navedbo o postavitvi dveh točkovnih temeljev v avgustu 2014 ne more uspeti. Gre namreč za pritožbeno novoto, za katero tožnik v pritožbenem postopku ni pojasnil, zakaj jih ni navedel že v postopku na prvi stopnji (drugi odstavek 146. in tretji odstavek 238. člena ZUP). Res je drugostopenjski organ te navedbe tožnika tudi vsebinsko obravnaval (in jih zavrnil kot neutemeljene oziroma neizkazane), kar pa ne pomeni, da za pritožbene novote ne gre, in jih organ zato ni bil dolžan obravnavati. Posledično jih ne more obravnavati tudi sodišče.
Sodišče pojasnjuje, da ZUS-1 vzpostavlja t. i. subjektivni koncept upravnega spora, v skladu s katerim je upravni spor namenjen varstvu pravic in pravnih interesov fizičnih ali pravnih oseb. V Republiki Sloveniji tako upravni spor ni namenjen varovanju objektivne zakonitosti izpodbijanega upravnega akta, iz česar izhaja, da sodišče v primeru, da izpodbijani upravni akt ne posega v pravni položaj tožnika, ne opravi presoje njegove pravilnosti in zakonitosti.
status javnega dobra - pravica do pritožbe - molk organa - neizkazanost pogojev za tožbo zaradi molka organa
V obravnavanem primeru niso bili podani zakonski pogoji za vložitev tožbe v upravnem sporu zaradi molka organa, saj tožnik ni izkazal, da bi se z zahtevo za izdajo odločbe obrnil na organ druge stopnje (četrti odstavek 28. člena ZUS-1), ki je pristojen za odločitev o pritožbi zoper odločbo prvostopenjskega organa, prav tako pa je zahtevo za odločanje upravnega organa podal že pred iztekom zakonskega roka.
lokalne volitve - ugovor zoper delo volilnega odbora - preuranjena tožba - zavrženje tožbe
Na podlagi odločbe Ustavnega sodišča Up 676/19-25, U-I-7/20-7 z dne 4. 6. 2020 je tožba, ker je vložena pred sklicem konstitutivne seje občinskega sveta, vložena prezgodaj, saj rok 15 dni za vložitev pritožbe še ni začel teči, ker teče od sklica konstitutivne seje, ki je do odločitve v tej zadevi še ni bilo.
ZPP člen 19, 19/1, 23, 23/1. ZUS-1 člen 1, 22, 22/1.
izvršilni postopek - obvestilo izvršitelja - nepristojnost upravnega sodišča - sklep o nepristojnosti
Tožnik s tožbo v upravnem sporu izpodbija Obvestilo o vzpostavitvi prejšnjega stanja, ki ga je izdal izvršitelj v izvršilni zadevi, ki se vodi pred okrajnim sodiščem. Obravnavano obvestilo izvršitelja in zatrjevane nepravilnosti izvršitelja pri opravi izvršbe lahko tožnik izpodbija v izvršilnem postopku. Torej gre za izvršilno zadevo, za katero je skladno s 5. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju stvarno pristojno okrajno sodišče. Upravno sodišče je zato sklenilo, da ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi ter je odločilo, da se po pravnomočnosti tega sklepa zadeva odstopi okrajnemu sodišču.
ZDavP-2 člen 86, 86/1, 86/2, 127, 127/1, 127/2, 130, 130/1, 132, 132/1. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-7.
akontacija dohodnine - prispevki - davčni inšpekcijski nadzor - rok za vložitev pritožbe - prepozna pritožba - zavrženje - prekluzivni pritožbeni rok - obračun davka in prispevkov
Tožnik mora najprej izpodbiti procesne ovire za vsebinsko obravnavo pritožbe, torej sklep o zavrženju pritožbe (o čemer je odločeno v nadaljevanju ). Šele če bi bil ta sklep v upravnem sporu odpravljen in bi posledično drugostopenjski davčni organ o pritožbi odločil po vsebini, tožnik pa z odločitvijo ne bi bil zadovoljen, bi zoper odmerno odločbo kot akt prve stopnje lahko vložil tožbo v upravnem sporu.
V konkretnem primeru je davčni organ pri tožniku opravil nadzor davkov in prispevkov od dohodkov fizičnih oseb iz zaposlitve za leto 2017, pri tem pa je kot pravno podlago navedel 130. člen ZDavP-2. Tudi po presoji sodišča gre pri nadzoru nad izplačevanjem dohodkov fizičnim osebam za nadzor posameznega področja v smislu 130. člena ZDavP-2. Drži, da so tovrstni dohodki obremenjeni z različnimi javnimi dajatvami, tj. z dohodnino in s prispevki za socialno varnost, kar pa še ne pomeni, da bi toženka morala zgolj iz tega razloga voditi postopek davčnega inšpekcijskega nadzora po 132. členu ZDavP-2. Že z uporabo jezikovne metode razlage zgoraj povzetih zakonskih določb je torej mogoče zaključiti, da eno področje poslovanja davčnega zavezanca ne pomeni zgolj nadzora ene vrste davka oziroma ene vrste prispevka, kot zmotno meni tožnik.
tujec - tožba v upravnem sporu - enotno dovoljenje za prebivanje in delo - podaljšanje dovoljenja - zanemarljive posledice - pravni interes - zavrženje tožbe
Tožnikov pravni položaj se zaradi teka postopka razveljavitve dovoljenja ni v ničemer spremenil. Izpodbijani sklep v ničemer ne vpliva na obravnavo tožnikove prošnje za podaljšanje dovoljenja oziroma si tožnik tudi z morebitnim uspehom v tem upravnem sporu in odpravo izpodbijanega sklepa svojega položaja v postopku podaljšanja dovoljenja ne more izboljšati.
COVID-19 - poseg v človekove pravice - posamičen akt - ugotovitvena tožba - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Sklepi, s katerimi je ministrica za izobraževanje začasno odredila šolanje na daljavo, po svoji vsebini ne predstavljajo posamičnih aktov v smislu prvega odstavka 4. člena ZUS-1, saj se omenjeni sklepi glede na svojo pravno naravo štejejo za predpise, torej za splošne in abstraktne pravne akte, zoper katere sodno varstvo ni zagotovljeno v upravnem sporu pred Upravnim sodiščem RS.
Podobno splošen in abstrakten učinek ima tudi sklep ministrice za izobraževanje o podaljšanju jesenskih počitnic v šolskem letu.
Posamičnega akta pa tudi ne predstavlja dopis Inšpektorata RS za šolstvo in šport - okrožnica v zvezi z izvajanjem nadzora po Zakonu o nalezljivih boleznih. Navedeni dopis ne predstavlja posamičnega akta, saj z njim ni bilo oblastno odločeno o kakšni materialnopravno priznani pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnikov ali drugih subjektov, kar je pogoj, da je akt mogoče šteti za posamičen v smislu določb ZUS-1.
ZBPP člen 30 ,30/6, 30/7, 30/8. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
brezplačna pravna pomoč - odvetniški stroški - spor o stroških in nagradi odvetnika za izvajanje brezplačne pravne pomoči - nedovoljena tožba - zavrženje tožbe
Z izpodbijanim sklepom v postopku BPP dodeljeni odvetnici ni bilo priznanih 50 točk za prejem sodbe in končno poročilo stranki. Vendar pa tožbe v konkretni zadevi ni vložila navedena odvetnica, ki je kot izvajalka BPP zastopala tožnico v navedenem delovnopravnem sporu in kateri organ ni priznal navedenih priglašenih stroškov, pač pa je tožbo vložila upravičenka do BPP.
Z izpodbijanim sklepom v pravice tožnice - upravičenke do BPP ni bilo poseženo, zato glede tega zavrnilnega dela uveljavljanih stroškov odvetnice nima pravnega interesa za vložitev tožbe.
Stališče, da bi izvajalec BPP, ki po določbah ZBPP in odločitvi organa za BPP ne bi bil poplačan v želenem obsegu in višini, manjkajoče plačilo lahko uveljavljal od prosilca za BPP, bi slednjega postavila v zelo neugoden in negotov položaj. Glede na to je vsaka druga zahteva po povrnitvi teh stroškov od prosilca v nasprotju z določbami ZBPP.
V zvezi s prvo izpodbijano odločbo je ugotoviti, da je bilo pritožbi tožnika ugodeno s strani organa druge stopnje, ki je ugodil pritožbi obsojenca in odločbo odpravil ter vrnil v ponovni postopek. Ker je tožnik s pritožbo uspel, nima interesa za upravni spor in je glede tega potrebno iz teh razlogov tožbo zavreči.
Glede druge odločbe je ugotoviti, da je tožena stranka z njo odločila, da se tožnika namesti v poseben strožji režim prestajanja kazni zapora, tožnik pa je vložil izpodbojno tožbo. Ker tožnik več ni na prestajanju zaporne kazni, kjer bi bil v posebej strožjem režimu, to po presoji sodišča pomeni, da tožnik ne izkazuje več pravnega interesa za vloženo tožbo, saj svojega pravnega položaja ne bi mogel več izboljšati.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - smrt stranke - sprejem ponudbe - nova dejstva in novi dokazi - zavrnitev tožbe
Ne drži, da so prodajalci dolžni zagotoviti predmet prodaje, ki je prost bremen. Ravno zaradi svobode urejanja obligacijskih razmerij lahko prodajalci prodajajo tudi zemljišča, ki so obremenjena s hipoteko.
Predlog tožnika, da bi se sklenila pogodba z njim in prodajalci po tem, ko bi prodajalci izbrisali vknjižene hipoteke iz zemljišč, na katerih se nahajajo, ne pomeni sprejema ponudbe prodajalcev, temveč njeno zavrnitev in podajo druge ponudbe, saj je njegova ponudba vsebovala bistveno spremembo predmeta prodaje. Zato sodišče ugotavlja, da posel glede tega pogoja tožnika med tožnikom in prodajalci ni bil sklenjen. Tudi drugi predlog tožnika, da bi se sklenila pogodba z njim in prodajalci le glede zemljišč, na katerih ni vknjižene hipoteke, ne pomeni sprejema ponudbe prodajalcev, temveč njeno zavrnitev in podajo druge ponudbe, saj je njegova ponudba vsebovala bistveno spremembo predmeta prodaje. Zato sodišče ugotavlja, da posel tudi glede tega tožnikovega pogoja med tožnikom in prodajalci ni bil sklenjen.
Ker je tožnica v predmetni zadevi po tem, ko ji je bil izdan dopolnilni sklep, sodišču sporočila, da tožbo umika (in da pri njej torej ne vztraja več), je sodišče v skladu s citiranim tretjim odstavkom 39. člena ZUS-1 predmetni postopek ustavilo.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4. ZJZP člen 46, 46/15, 58, 58/5.
koncesija - podelitev koncesije za izvajanje gospodarske javne službe - obvezna lokalna javna služba - pokopališka dejavnost - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Postopek izbire se za vse stranke, ki so sodelovale v postopku, sklene z izdajo ene (končne) odločbe o izbiri. Ta odločba po izrecni določbi petega odstavka 58. člena ZJZP v izreku, torej v tistem delu, ki ustvarja pravne posledice, vsebuje tudi navedbo strank, katerih vloge so bile zavrnjene, ter strank, katerih vloge so bile zavržene. Vroči se vsem strankam, torej tudi tistim, katerih vloge so bile (kot v obravnavanem primeru) predhodno kot nedopustne izključene iz nadaljnjega postopka. Tudi pravno varstvo v pritožbenem postopku in sodno varstvo v upravnem sporu je po določbah 61. in 63. člena ZJZP zagotovljeno izključno zoper akt o izbiri, uveljavljajo pa ga lahko vse navedene stranke, torej tudi kandidat, katerega vloga je bila zavržena. To izhaja tudi iz prvega odstavka 65. člena ZJZP, po katerem imajo v postopku izdaje akta o izbiri ter pravnega in sodnega varstva položaj stranke vlagatelji vlog za javno-zasebnega partnerja, kar torej vključuje vse vlagatelje vlog, ne glede na to, kako je bilo o njihovi vlogi odločeno.
Po povedanem izpodbijani sklep o (ne)priznanju usposobljenosti ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, saj je tožnici sodno varstvo zagotovljeno v upravnem sporu zoper odločbo o izbiri, v katero bo morala toženka v skladu s citiranimi določbami petega odstavka 58. člena ZJZP vključiti tudi odločitev o tožničini vlogi in odločbo o izbiri tožnici tudi vročiti.
ZUS-1 člen 28, 28/1, 36, 36/1, 36/1-2. ZUP člen 88, 88/1.
vročanje po pooblaščencu - zamuda roka - prepozna tožba - fikcija vročitve - prekluzivni rok - procesne predpostavke - zavrženje tožbe
V skladu z določbo prvega odstavka 28. člena ZUS-1 je treba tožbo vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil postopek končan. Rok za vložitev tožbe je prekluziven in ga ni mogoče podaljšati; to pomeni, da tožbe po poteku roka ni več mogoče vložiti in da zamuda roka narekuje zavrženje tožbe.
Stranka je imela pooblaščenca, zato je nepomembno, kdaj je stranka sama prejela drugostopenjsko odločbo. Zgolj okoliščine, ki bi vzbudile resen dvom v zakonitost in pravilnost vročanja omenjenega pisanja pooblaščencu, bi imelo za posledico, da bi rok začel teči na drug datum kot sicer.
državljan države naslednice nekdanje SFRJ - dovoljenje za stalno prebivanje - upravni postopek - odločanje v ponovljenem postopku - vezanost upravnega organa na mnenje sodišča
Oba upravna organa prve in druge stopnje v ponovljenem postopku nista sledila pravnemu mnenju sodišča in njegovim napotkom glede vodenja ponovnega postopka. Prav tako nista upoštevala stališč sodišča, izraženih v pravnomočni sodbi, ki se tičejo postopka, kar utemeljeno graja tožnik v tožbi.
Iz 2. točke izreka izpodbijane odločbe je razvidno, da prepoved prodaje izdelkov traja šest mesecev od dneva vročitve te odločbe. Iz upravnega spisa pa izhaja, da je bila njena vročitev opravljena 20. 4. 2021, kar pomeni, da je obravnavani ukrep prenehal veljati 20. 10. 2021. Ob takih okoliščinah pa si tožnik z odpravo izpodbijanega akta, tudi če bi bilo tožbi ugodeno, očitno ne more več izboljšati svojega pravnega položaja. Obdobje, v katerem ni smel prodajati tobačnih izdelkov, je namreč preteklo in ga po naravi stvari, čeprav odprava upravnega akta učinkuje ex tunc, ni več mogoče vrniti v stanje pred izdajo odločbe.
Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 28, 28/1, 28/2. ZMZ-1 člen 49, 49/6, 50, 50/2, 50/2-2. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - zavrženje tožbe
Tožnik ne izkazuje več pravnega interesa za tožbo v tem upravnem sporu, ker je samovoljno zapustil azilni dom v Ljubljani in se ni vrnil niti ni sporočil, kje se nahaja.
Zapustitev države ne pomeni avtomatično izgubo pravnega interesa za nadaljevanje upravnega spora, saj je izguba pravnega interesa za tožbo odvisna od konkretnih okoliščin in razlogov za zapustitev države in s tem v zvezi od presoje sorazmernosti posega v pravico do učinkovitega sodnega varstva.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes
Tožnica očitno nima namena počakati na odločitev sodišča o njeni prošnji za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka, zaradi česar ne izkazuje pravnega interesa za upravni spor.
ZMZ-1 člen 84, 84/2, 84/2-2, 84a, 84a/1, 84a/1-2. ZUS-1 člen 32, 32/3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - begosumnost - nevarnost pobega - začasna odredba
Tožnik je zavestno navajal neresnične podatke, s ciljem uspeti v postopku. Zgolj tožnikova izjava, da bo tokrat ostal v Sloveniji, pri čemer ne navaja, da bi se karkoli spremenilo, sodišča ne prepriča, da bi ostal v Sloveniji do zaključka postopka. Sodišče je pri oceni tožnikove izpovedi upoštevalo tudi, da je v prošnji navedel, da ne namerava ostati v Sloveniji do zaključka postopka.
upravni spor - tožba zaradi molka organa - procesne predpostavke - položaj stranke v upravnem postopku - zavrženje tožbe
V obravnavanem primeru tožnik ni bil stranka, niti stranski udeleženec v upravnem registracijskem postopku za izdajo prometnega dovoljenja. Tožnik prav tako ne vlaga tožbe (zaradi molka organa), ker ni bilo odločeno o njegovi zahtevi za vstop v upravni registracijski postopek in tako torej tožnik ni bil ne stranka niti stranski udeleženec v upravnem registracijskem postopku za izdajo prometnega dovoljenja, kar posledično pomeni, da z navedenim prometnim dovoljenjem ni bilo odločeno o pravici ali pravni koristi tožnika.
Tožnik pri tem ne zatrjuje in tudi ne dokazuje, da bi predhodno poskušal svojo udeležbo v upravnem postopku priglasiti v teku upravnega registracijskega postopka z zahtevo in pritožbo po določilih 142. člena ZUP, niti ni tožnik dosegel izdaje sklepa o zavrnitvi udeležbe v upravnem postopku po določilih prvega in drugega odstavka 229. člena ZUP.