ZMZ-1 člen 49, 49/6, 50, 50/2, 50/2-2. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 28, 28/1, 28/2.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma
Upravno sodišče v tej zadevi ne šteje, da zapustitev države avtomatično pomeni izgubo pravnega interesa za nadaljevanje upravnega spora, saj je izguba pravnega interesa za tožbo odvisna od konkretnih okoliščin in razlogov za zapustitev države in s tem v zvezi od presoje sorazmernosti posega v pravico do učinkovitega sodnega varstva.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - procesne predpostavke - pritožba - izčrpanje pravnih sredstev - zavrženje tožbe
ZUS-1 ne daje pravne podlage za vložitev tožbe zoper izpodbijani sklep, saj bi tožnica morala najprej izpodbiti procesne ovire za vsebinsko obravnavo pritožbe zoper izpodbijani sklep, torej doseči odpravo sklepa, saj gre za sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1.
ZVoz-1 člen 90, 90/1, 90/2. ZUS-1 člen 2, 5, 36, 36/1, 36/1-4.
vozniško dovoljenje - zdravniško spričevalo - omejitev - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - akt strokovne narave - zavrženje tožbe
Izpodbijano zdravniško spričevalo predstavlja zgolj podlago, na kateri se lahko vozniško dovoljenje odvzame. Če bo v konkretnem primeru na navedeni podlagi uveden upravni postopek, v katerem bo upravna enota tožniku izdala odločbo o (delnem) odvzemu vozniškega dovoljenja, bo ta odločba upravni akt, s katero bo odločeno o pravicah tožnika, in zoper to odločbo bo lahko tožnik uveljavljal sodno varstvo v upravnem sporu, vključno z ugovori, ki se nanašajo na zdravniško spričevalo, kolikor bo to podlaga za izdajo odločbe. Posledično z izpodbijanim zdravniškim spričevalom tudi ni moglo biti poseženo v kakršne koli pravice tožnika, ki jih ima kot imetnik veljavnega vozniškega dovoljenja.
ZZDej člen 82. ZUS-1 člen 2, 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4.
javni socialnovarstveni zavodi - postopek izvajanja zdravstvenega nadzora - nadzor nad delovanjem bolnišnic - postopek nadzora - procesni sklep - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Gre za sistemski nadzor, ki temelji na določbah 82. člena ZZDej, ter za sklep, s katerim se v skladu s četrtim odstavkom 80. člena istega zakona začne postopek nadzora, in ki kot takšen še ne vsebuje odločitve o materialnopravni določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke. Gre torej za odločitev procesne narave, ki se nanaša na izvedbo postopka nadzora. Izpodbijani sklep zato ni dokončni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1, prav tako pa tudi ni sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, saj z njim postopek odločanja o izdaji upravnega akta ni obnovljen, ustavljen ali končan.
Sodišče je ugotovilo, da tožnik v času odločanja o njegovi tožbi ni več na prestajanju zaporne kazni, s katere bi lahko bil pogojno odpuščen, v zvezi s čemer je s tožbo zahteval pravno varstvo. To po presoji sodišča pomeni, da si svojega pravnega položaja z odpravo izpodbijane odločbe ne bi mogel več izboljšati. Sodišče je tako ugotovilo, da tožeča stranka v času odločanja sodišča ne izkazuje več pravnega interesa za odločitev v tej zadevi, zaradi česar je tožbo zavrglo.
Odlok o finančnem nadomestilu zaradi izpada dohodka pri reji prašičev zaradi posledic drugega vala epidemije COVID-19 za obdobje od 1. novembra 2020 do 31. januarja 2021 (2021) člen 6, 6-6. ZIUOPDVE člen 116, 116/4.
sofinanciranje iz javnih sredstev - izpolnjevanje pogojev - COVID-19 - postopek po uradni dolžnosti - načelo enakosti pred zakonom - exceptio illegalis - poravnane zapadle obveznosti - ugoditev tožbi
Ker tožnik zaradi izdaje odločbe po uradni dolžnosti ni imel možnosti vpliva na izpolnitev finančnega pogoja, kot so to možnost imeli prejemniki državne pomoči v drugih panogah, je bilo kršeno načelo enakosti pred zakonom. Ker za takšno razlikovanje utemeljenih razlogov ni najti, je navedena določba v neskladju z načelom enakosti, zato v tej zadevi ne bi smela biti uporabljena (exceptio illegalis).
Za razliko od drugih panog pogoj izpolnjenih davčnih obveznosti ni bil določen v zakonu. S tem, ko je Odlok predpisal dodatne pogoje, ki jih mora vlagatelj izkazati, da bo njegovi vlogi za dodelitev finančnega nadomestila ugodeno, je prišlo po mnenju sodišča do nezakonitega poseganja v pravico do finančnega nadomestila, saj jo je z dodatnimi pogoji omejil preko mere, ki jo določa zakon. Zato v tem primeru pri odločanju Odloka ni mogoče uporabiti (exceptio illegalis).
lekarniška dejavnost - podružnica - zahteva za izdajo odločbe - odločanje v upravnem postopku - molk organa
Tožničina vloga z dne 18. 3. 2019 je po vsebini zahteva za izdajo odločbe. O takšni zahtevi je tožena stranka dolžna odločati na način in v rokih iz ZUP, kar v konkretnem primeru prav tako očitno ni bilo storjeno. Zato je tožnica toženko upravičeno pozivala, da o njeni zahtevi izda odločbo, oziroma da odloči o pritožbi. Iz tožbe in spisov tudi sledi, da je tožnica toženo stranko pozivala k odločitvi na predpisan način in v predpisanih rokih. Česar pa le-ta ni storila, temveč je, kot rečeno, odgovarjala le z dopisi in s tem na način, ki ne zadosti zahtevam iz ZUP, ki se nanašajo na odločanje organov v upravnem postopku.
To pa pomeni, da tožena stranka o vlogi tožeče stranke ni odločila in so zato izpolnjeni pogoji za odločanje sodišče o tožbi zaradi molka organa.
Iz tožnikovega trditvenega gradiva je razvidno, da so bila ob podaji prošnje za mednarodno zaščito že ugotovljena vsa dejstva, zaradi ugotovitve katerih mu je bil odrejen ukrep omejitve gibanja, česar tožena stranka ni konkretizirano prerekala. Določnih navedb, s katerimi bi nasprotovala tožnikovim očitkom, da so bila v obravnavani zadevi ugotovljena vsa za odločitev relevantna dejstva, zaradi česar ni več pogojev za omejitev gibanja, ni podala niti na poziv sodišča na glavni obravnavi. Poleg tega ob tej priložnosti ni nasprotovala tožnikovim navedbam, da njegovega slabega ekonomskega položaja v izvorni državi niso povzročili subjekti preganjanja, kar je poleg tožnikove begosumnosti nosilno stališče za izrek obravnavanega ukrepa.
Ker v obravnavani zadevi ni izkazan eden od dveh kumulativno določenih pogojev iz druge alineje prvega odstavka 84. člena ZMZ-1, in sicer potreba po ugotavljanju relevantnih dejstev, na katerih temelji prošnja za mednarodno zaščito, ni bilo treba presojati nevarnosti, da bo tožnik pobegnil; odsotnost enega od kumulativno določenih pogojev namreč zadošča, da omejitev gibanja na tej podlagi ni dovoljena.
ZBPP člen 30, 30/6, 40. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-3.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - tožba v upravnem sporu - aktivna legitimacija
Tožnik je upravičenec do brezplačne pravne pomoči, z izpodbijano odločitvijo pa ni bilo odločeno o kakšni njegovi pravici ali pravni koristi, zato za vložitev tožbe v upravnem sporu nima aktivne legitimacije.
brezplačna pravna pomoč - tožba v upravnem sporu - zavrženje vloge
Po razjasnitvi njene vsebine vloge in zahtevka vložnika je sodišče ugotovilo, da vloga ne predstavlja zahteve za sodno varstvo pravic in pravnih koristi proti odločitvam in dejanjem državnih organov, torej ne predstavlja tožbe v upravnem sporu, pač pa prošnjo za oprostitev plačila obveznosti, ki so mu bile naložene v plačilo z odločbami tožene stranke. Odločanje o takšni prošnji pa ni v pristojnosti Upravnega sodišča, pač pa organa za brezplačno pravno pomoč, ki vodi postopek vračila sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči.
Sodišče tožbo zavrže s sklepom, če ugotovi, da odločanje o sporu ne sodi v sodno pristojnost.
ZDavP-2 člen 20. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-3. ZPP člen 81, 81/5.
javna objava seznama davčnih dolžnikov - davčni dolžnik - smrt stranke - smrt tožnika - osebnostne pravice - informacijska zasebnost - zavrženje tožbe
Smrt stranke ima za posledico konec njene pravne sposobnosti in s tem konec sposobnosti biti stranka v sodnem postopku. Sodišče v primeru, če ugotovi, da tisti, ki nastopa kot stranka ne more biti pravdna stranka, pomanjkljivosti pa so take, da onemogočajo nadaljnjo pravdo, tožbo zavrže.
Če je stranka umrla, pa je v postopku imela pooblaščenca, se postopek ne prekine. Od smrti dalje pooblaščenec zastopa dediče, dokler mu dediči pooblastila ne prekličejo. Dediči vstopijo na mesto umrle stranke s trenutkom njene smrti po samem zakonu. Tako so dediči stranka in postopek prevzamejo v stanju, v katerem je bil v času smrti zapustnika.
Pri odločanju o tožnikovi zahtevi za izbris tožnikovega imena iz vseh javno objavljenih seznamov davčnih dolžnikov ne gre za odločanje o pravici, ki lahko preide na pravne naslednike.
Zaradi svoje narave so osebnostne pravice neprenosljive. Varstvo osebnih podatkov nesporno sodi v polje varovanja posameznikove zasebnosti, sodno varstvo pravic, ki jih ima posameznik zaradi uresničevanja varstva osebnih podatkov, pa je zagotovljeno v upravnem sporu, vendar uveljavljanje kršitve teh pravic v upravnem sporu ne pomeni, da dediči v tem sporu pridobijo pravico uveljavljanja kršitve. Ker gre torej za pravico, ki je osebna in neprenosljiva, sodišče ne more šteti, da pooblaščenec lahko vodi upravni spor, saj (katerakoli) stranka razen pokojnega tožnika, očitno ne bi mogla uspeti s tožbo v upravnem sporu, saj ne bi uveljavljala kakšne svoje pravice ali pravne koristi.
ZPŠOIRSP člen 2, 2/2, 2/3. ZUP člen 9, 138, 145. ZUS-1 člen 64, 64/4.
odškodnina zaradi izbrisa - izbris iz registra prebivalstva RS - upravičena odsotnost - pravica do izjave - vezanost na pravno mnenje sodišča
Upravni organ je pred izdajo izpodbijane odločbe seznanjal tožnika z ugotovitvami v postopku, vendar bi ga moral konkretneje in jasneje seznaniti, da ni dokazal upravičene odsotnosti zaradi vojnih razmer v BiH. Tega pa tožena stranka ni storila.
Tožena stranka ni upoštevala napotkov Upravnega sodišča o tem, katera dejstva, ki so razvidna iz podatkov v spisu v zvezi z izjavami tožnika in njegovih družinskih članov kot prič, so pravno pomembna in bi jih tožena stranka morala upoštevati, a jih tožena stranka ponovno ni vključila v dokazno oceno v izpodbijanem aktu.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-4. ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - ogrožena osebna varnost - resna grožnja za javni red ali javno varnost - sorazmernost in nujnost ukrepa pridržanja - začasna odredba
Okoliščine, ki so bile razlog za izrek ukrepa omejitve gibanja, izhajajo iz uradnih zaznamkov, poročil ter zapisnikov. Čeprav je tožnik pretežno kršitve sicer zanikal, pa sodišče, na podlagi opravljenega zaslišanja tožnika, na katerem je tožnik priznal, da je tudi čezmerno užival alkohol, poleg zdravil za depresijo in da je prišel 30. 10. 2022 pijan v Azilni dom, ugotavlja, da je tožnik neprepričljiv glede zanikanja očitanih mu dejanj, do svojega ravnanja pa povsem nekritičen, glede na trditev na naroku za glavno obravnavo, da je njegovo obnašanje vzorno in da je on vzoren človek, ter nadalje ugotavlja, da že navedeno zadošča za ugotovitev ogrožanja osebne varnosti in javnega reda v smislu 4. alineje prvega odstavka 84. člena ZMZ-1.
Težko popravljive škode tožnik samo s posplošenimi tožbenimi trditvami o nepravilni uporabi materialnega prava, kršitvami pravil postopka ter nepravilni in nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja ni izkazal.
ZBPP člen 30, 30/6. ZOdv člen 17. ZUS-1 člen 20, 20/1.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - izvršilni postopek - vezanost na tožbene navedbe
Iz tožnikovega trditvenega gradiva, ki se očitno sklicuje na napačne in za zadevo nepomembne dejanske okoliščine, ni razvidno konkretizirano in jasno razumljivo nasprotovanje presoji tožene stranke v izpodbijanem sklepu; zato sodišče v tem delu ni imelo podlage za nadaljnje preverjanje na to nanašajočega se in za odločitev v zadevi pomembnega dejanskega stanja.
nerazumljiva tožba - poziv k dopolnitvi tožbe - zavrženje tožbe
Tožba je kljub tožnikovemu odgovoru na poziv še vedno nejasna in pomanjkljiva, saj se glede na njeno vsebino in dopolnitev ne da ugotoviti, kaj je predmet spora. Ob takih okoliščinah pa sodišče tožbe ne more obravnavati.
Sodišče tožbe ne more obravnavati zato, ker ne more ugotoviti, ali bi tožnika v obravnavani zadevi moral zastopati zakoniti zastopnik, saj se zaradi nejasnosti v zvezi s predmetom spora ne da ugotoviti, ali tožnik v obravnavani zadevi razpolaga s svojim premoženjem.
zdravstvena dejavnost - javni razpis - arbitraža - tožba v upravnem sporu - pravočasnost tožbe
Tožena stranka napačno šteje kot izključevalni razlog po predmetnem javnem razpisu okoliščino, da tožeča stranka že izvaja program v obsegu 1,2 tima. To ne pomeni, da tožeča stranka zgolj iz tega razloga ne more biti uspešna na predmetnem javnem razpisu, pomeni namreč le, da je treba to okoliščino pri izbiri programov ustrezno ovrednotiti. Prednost pri izbiri imajo namreč tisti koncesionarji, ki še nimajo pogodbeno dogovorjenega programa v višini enega tima.
šola - osnovna šola - pravica do šolanja - pravica do izobraževanja - subsidiarni upravni spor - varstvo ustavnih pravic - odlok - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - pogoj PCT - začasna odredba
Glede na to, da tožnik sam navaja, da nima interesa za izdajo začasne odredbe ter da tožena stranka ne pogojuje več njegovega izobraževanja s testiranjem, je sodišče presodilo, da zatrjevana težko popravljiva škoda od 21. 2. 2022 tožniku ne nastaja (več).
ZPVPJN člen 2, 2/1(29), 35, 39a. ZUS-1 člen 19, 19/1.
javno naročanje - ustna obravnava - stranka z interesom - pravni interes
V obravnavani zadevi toženka ustne obravnave ni izvedla, ker je presodila, da lahko dejansko stanje v ustrezni meri ugotovi na podlagi odstopljene dokumentacije. Sodišče se s takšno presojo strinja, saj ne glede na tožbene navedbe o napačni ugotovitvi dejanskega stanja bistvena dejstva med strankama niso sporna. Glede na to, da naročnik ustne obravnave ni predlagal, je bila glede na zgoraj citirano določbo ZPVPJN odločitev o njeni izvedbi prepuščena toženki.
gradbeno dovoljenje - stranski udeleženec v postopku izdaje gradbenega dovoljenja - odločba odpravljena v drugem postopku - po vložitvi tožbe odpravljena izpodbijana odločba upravnega organa - pravni interes - izboljšanje pravnega položaja - izboljšanje pravnega položaja tožeče stranke
Ker gradbeno dovoljenje, ki ga tožeča stranka izpodbija v tem upravnem sporu, zaradi odprave ne učinkuje in več ne posega v njen pravni položaj, tožeča stranka za tožbo v upravnem sporu ne izkazuje več pravnega interesa.
ZUS-1 člen 2, 5, 5/4, 36, 36/1, 36/1-4. Uredba o embalaži in odpadni embalaži (2021) člen 30, 30/5.
odpadki - ravnanje z odpadno embalažo - določitev deležev za prevzemanje odpadne embalaže - upravni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Da bi obveznosti DROE do prevzema odpadne embalaže lahko postale upravne zadeve, bi moral ZVO-1 določiti, da o teh obveznostih po uradni dolžnosti ali na vlogo stranke odloči določen pristojni organ in jih naloži z upravno odločbo (v skladu z načelom zakonitosti delovanja uprave po 120. in 153. členu Ustave Republike Slovenije). Če bi bila taka upravna odločba izdana in bi v izreku nalagala obveznost konkretnega subjekta (tožnika), da prevzame odpadno embalažo, bi se lahko tudi prisilno izvršila. Objava deležev prevzemanja odpadne embalaže z izpodbijanim sklepom pa po oceni sodišča take vsebine nima. Z njim se namreč ne določa obveznost konkretnega subjekta za prevzem odpadne embalaže, saj toženka o tem niti po ZVO-1 niti po Uredbi o embalaži in odpadni embalaži ne more odločiti. Navedeno pomeni, da izpodbijani sklep nima narave upravnega akta iz 2. člena ZUS-1, niti iz četrtega odstavka 5. člena ZUS-1, zato so tožnikovi ugovori v smislu poseganja v njegov pravni položaj z izdajo izpodbijanega sklepa neutemeljeni.