javni zavod - imenovanje direktorja javnega zavoda - neizbira kandidata - strokovna usposobljenost kandidata - diskrecijska pravica - načelo enakosti - obvestilo - upravni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje
Po presoji sodišča v obravnavanem primeru ni podlage, da sodišče izpodbijano obvestilo vsebinsko obravnava kot enoten akt, ki glede na ustaljeno sodno prakso predstavlja akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Glede obvestila o neizbiri, glede katerega po 36. členu ZZ ni predvideno samostojno pravno varstvo, za kar gre v obravnavani zadevi, se je sodna praksa že izrekla, da to ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Tako iz sklepa Vrhovnega sodišča RS I Up 63/2018 z dne 18. 4. 2018 med drugim izhaja tudi to, da ureditvi v ZZ in ZUJIK ne predvidevata sodnega varstva zoper odločitev o neizbiri. Kot edini akt, ki ga je mogoče izpodbijati pred sodiščem, je glede na stališče iz navedenega sklepa Vrhovnega sodišča RS v prvem odstavku 36. člena ZZ določeno obvestilo o izbiri, pri čemer neizbrani kandidat lahko uveljavlja sodno varstvo le v omejenem obsegu, to je glede bistvenih postopkovnih kršitev ali neizpolnjevanja pogojev na strani izbranega kandidata, kar pa ni obravnavani primer.
inšpekcijski postopek - ukrep veterinarskega inšpektorja - nevaren pes - odvzem živali - ugriz psa - usmrtitev živali - stranka - stranski intervenient - zavrženje tožbe - pravni interes - spor polne jurisdikcije
Po 3. točki prvega odstavka 36. členu ZUS-1 sodišče tožbo zavrne s sklepom, če tožnik v svoji tožbi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma, če po tem zakonu ne more biti stranka. Zato je sodišče tožbo druge tožnice na navedeni pravni podlagi zavrglo.
Glede na povedano, si tožnik s predlagano odpravo oziroma spremembo izpodbijane odločbe tudi v sporu polne jurisdikcije ne more izboljšati svojega pravnega položaja, saj je bilo v vmesnem času že vzpostavljeno stanje (usmrtitev psičke A.), ki ga tožnik z odpravo izpodbijane odločbe ne more spremeniti, kar pomeni, da odprava izpodbijane odločbe ne bi imela (več) želenega učinka, vsled česar nima niti pravnega interesa za vodenje tega postopka. Zato v tem primeru pride lahko v poštev le ugotovitvena tožba po drugi alineji prvega odstavka 33. člena ZUS-1, ki pa kot rečeno, ni bila vložena. Do odločitve sodišča prve stopnje pa tožnik tudi ni spremenil (ali dopolnil) tožbeni zahtevek za odpravo izpodbijanega akta oziroma tožbenega zahtevka za odločanje v sporu polne jurisdikcije ni spremenil v ugotovitveno tožbo. Sodišče pa v tožbi postavljene tožbene predloge na odpravo oziroma spremembo izpodbijanega akta samo ni dolžno obravnavati kot ugotovitvene tožbe.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - odvzem prostosti - begosumnost - pravica do uporabe jezika v postopku - začasna odredba
Tožnik je ves čas upravnega postopka zatrjeval, da pred poskusom zapustitve Slovenije ni bil obveščen v jeziku, ki ga razume, da ne sme zapustiti Slovenije oziroma da se bo v takem primeru štela njegova prošnja za umaknjeno, v primeru vrnitve v azilni dom pa mu bo lahko odvzeta prostost.
Na registracijskem listu po prevodu tolmača ni bilo zadnjih dveh stavkov, ki so del slovenskega prevoda in sicer: „ V tem primeru se namera šteje za umaknjeno, vlagatelja namere pa se lahko pridrži skladno z zakonom, ki ureja mednarodno zaščito.“ Ta dva stavka pa sta bistvena v navezavi z preostalimi manj relevantnimi dejstvi glede s strani tožene stranke zatrjevane „samovoljne“ zapustitve azilnega doma.
Ker gradbeno dovoljenje, ki ga tožnik izpodbija v upravnem sporu, zaradi odprave ne učinkuje in ne posega več v pravni položaj tožnika, tožnik za tožbo v upravnem sporu ne izkazuje več pravnega interesa. Zato je sodišče tožbo zavrglo.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes
Za odločanje v upravnem sporu mora tožnik izkazati, da ima namen počakati na sodno odločitev, ki bi lahko bila v njegovo korist. Kljub temu se tožnik do izdaje tega sklepa v azilni dom ni vrnil oziroma sodišče o tem ni bilo obveščeno, tožnik pa tudi ni navedel kakršnih koli okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da je bil njegov odhod posledica okoliščin, na katere ni mogel vplivati.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84a, 84a/1, 84a/1-3. ZUS-1 člen 32, 32/3. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28.
mednarodna zaščita - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - odvzem prostosti - begosumnost - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Ni pravilna ugotovitev toženke, da je tožnik zapustil Republiko Ciper ilegalno ter na ilegalen način svojo pot nadaljeval proti drugim državam Evropske unije preden je njegov postopek zaključen, s čimer je toženka utemeljevala domnevo begosumnosti iz tretje alineje 84.a člena ZMZ-1.
Potrebnost izdaje začasne odredbe je vsaj s stopnjo verjetnosti izkazana že zato, ker je izrek ukrepa v tej zadevi nezakonit. Nezakonita omejitev gibanja glede na navedene okoliščine obravnavane zadeve pomeni nedopusten poseg v pravico do osebne svobode (prvi odstavek 19. člena Ustave), kar je dovolj za napolnitev standarda težko popravljive škode, ki tožniku nastaja. Preprečitev njenega nadaljevanja odtehta tudi javne koristi, na katere se tožena stranka niti ni sklicevala, saj se do zahtevane začasne odredbe ni opredelila.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-2, 84a, 84a/1, 84a/1-2. ZUS-1 člen 32, 32/3.
mednarodna zaščita - poseg v osebno svobodo - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - odvzem prostosti - begosumnost - samovoljna zapustitev azilnega doma - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Ni sporno, da registracijskega lista prevajalec ni podpisal in da takrat tožniku prevajanje ni bilo zagotovljeno. Zato ni mogoče šteti, da je bil ta dokument tožniku preveden in da je bil ustrezno seznanjen z opozorilom glede posledic samovoljne zapustitve azilnega doma pred podajo prošnje.
Nezakonita omejitev gibanja glede na navedene okoliščine obravnavane zadeve pomeni nedopusten poseg v pravico do osebne svobode, kar je dovolj za dopolnitev standarda težko popravljive škode, ki tožniku nastaja. Hkrati pa sodišče meni, da z izdajo začasne odredbe tudi z ničemer ne bi bila prizadeta javna korist.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-2, 84a, 84a/1, 84a/1-2. ZUS-1 člen 32, 32/3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - poseg v osebno svobodo - odvzem prostosti - begosumnost - samovoljna zapustitev azilnega doma - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Ni sporno, da registracijskega lista prevajalec ni podpisal in da takrat tožniku prevajanje ni bilo zagotovljeno. Zato ni mogoče šteti, da je bil ta dokument tožniku preveden in da je bil ustrezno seznanjen z opozorilom glede posledic samovoljne zapustitve azilnega doma pred podajo prošnje.
Potrebnost izdaje takšne začasne odredbe je vsaj s stopnjo verjetnosti izkazana že zato, ker je izrek ukrepa v tej zadevi nezakonit. Nezakonita omejitev gibanja glede na navedene okoliščine obravnavane zadeve pomeni nedopusten poseg v pravico do osebne svobode (prvi odstavek 19. člena Ustave), kar je dovolj za napolnitev standarda težko popravljive škode, ki tožniku nastaja. Preprečitev njenega nadaljevanja odtehta tudi javne koristi, na katero se tožena stranka ni sklicevala.
ZLV člen 96, 96a, 97, 97/1. ZVDZ člen 56, 105, 105/5. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-3.
lokalne volitve - volitve članov sveta krajevne skupnosti - kandidat za člana sveta krajevne skupnosti - pritožba zoper odločbo volilne komisije o zavrnitvi kandidature oziroma liste kandidatov - aktivna legitimacija za vložitev pritožbe
Pritožbo zoper odločitev o zavrnitvi kandidature vloži vsak kandidat ali predstavnik kandidature, ne pa politična stranka.
Ko gre za vprašanje, ali so kandidacijski postopki tekli v skladu s pravili stranke in ali so vložene kandidature (le) formalno pomanjkljive (ker pravilnost teka teh postopkov ob vložitvi list kandidatov ni izkazana), mora občinska volilna komisija postopati v skladu z drugim odstavkom 56. člena ZVDZ v zvezi z drugim odstavkom 74. člena ZLV in zahtevati od predlagatelja ustrezna pojasnila in odpravo pomanjkljivosti. Če se namreč ugotovi, da njihova odprava ne zahteva izvedbe novih volilnih opravil v kandidacijskem postopku, gre za pomanjkljivosti, ki so formalne narave, in jih je mogoče odpraviti.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-2, 84a, 84a/1, 84a/1-2. ZUS-1 člen 32, 32/3.
mednarodna zaščita - poseg v osebno svobodo - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - odvzem prostosti - begosumnost - samovoljna zapustitev azilnega doma - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Ni izkazan eden od dveh kumulativno določenih pogojev iz druge alineje prvega odstavka 84. člena ZMZ-1, in sicer potreba po ugotavljanju relevantnih dejstev, na katerih temelji prošnja za mednarodno zaščito. Zato ni bilo treba presojati nevarnosti, da bo tožnik pobegnil, saj že odsotnost enega od kumulativno določenih pogojev zadošča, da omejitev gibanja na tej podlagi ni dovoljena.
Potrebnost izdaje začasne odredbe v obravnavani zadevi je vsaj s stopnjo verjetnosti izkazana že zato, ker je izrek ukrepa nezakonit. Nezakonita omejitev gibanja glede na navedene okoliščine pa pomeni nedopusten poseg v pravico do osebne svobode (prvi odstavek 19. člena Ustave), kar je dovolj za napolnitev standarda težko popravljive škode, ki tožniku nastaja
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-2, 84a, 84a/1, 84a/1-2. ZUS-1 člen 32, 32/3. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (prenovitev) (2013) člen 8, 8/2, 8/4. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 5. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 6.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - poseg v osebno svobodo - odvzem prostosti - begosumnost - samovoljna zapustitev azilnega doma - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Okoliščina, da je bil tožnik pred tem, ko ga je prijela policija, ko je bil v taksiju na poti proti Italiji, obveščen o posledicah v primeru, če bo pred odločitvijo o njegovi prošnji poskusil zapustiti Slovenijo, bi lahko zadoščala za to, da je izpolnjen pogoj begosumnosti iz druge alineje prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 pod pogojem, če bi tožena stanka tudi pravilno ugotovila, da je tožnik dne 14. 10. 2022 poskušal Republiko Slovenijo ''samovoljno'' zapustiti. Tožena stranka ni izkazala, da je šlo za „samovoljno“ zapustitev oziroma za poskus zapustitve, kajti samovoljnost zahteva predhodno ustrezno informiranost in dokumentiranost informiranosti prosilca o posledicah samovoljne zapustitve Azilnega doma, da bi se na tej podlagi prosilcu lahko odvzela prostost.
V okvir preizkusa sorazmernosti oziroma nujnosti odvzema prostosti spada tudi ocena, ali bi bilo mogoče z milejšim ukrepov posega v pravice tožnika, kot je odvzem prostosti, doseči legitimen cilj, ki bi v enaki meri zadovoljil splošni interes in varstvo pravic drugih. To pa ni možno, če zakonodajalec ne uredi alternativnih posegov v pravico do prepovedi odvzema prostosti.
GZ člen 37, 38, 38/2. ZUP člen 142, 229. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
gradbeno dovoljenje - stranski udeleženec - vstop v postopek - pravnomočno končan postopek - pravni interes - zavrženje tožbe
Določbo, da lahko oseba vstop v postopek zahteva „kadarkoli“, (pa) je po mnenju sodišča treba razlagati v skladu z določbami ZUP, ki po izdaji prvostopenjske odločbe za morebitnega stranskega udeleženca predpisujejo drugačen način vstopa v postopek, in sicer prek zahteve za vročitev odločbe in možnosti za vložitev pritožbe (prvi in drugi odstavek 229. člena ZUP)1. Z zahtevo po 142. členu ZUP je torej mogoče zahtevati položaj stranke oziroma stranskega udeleženca le do izdaje prvostopenjske odločbe.
Glede na pravnomočno končan postopek izdaje gradbenega dovoljenja tudi morebitna ugodilna sodba, s katero bi sodišče izpodbijani sklep o zavrnitvi tožnici udeležbe v postopku odpravilo in zadevo vrnilo organu, ki ga je izdal, v ponovni postopek, na pravni položaj tožnice ne bi mogla vplivati oziroma ga ne bi mogla izboljšati. Pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa, je (namreč) mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, določenih z zakonom (158. člen Ustave).
Z ustavitvijo obravnavanega postopka imenovanja notarja, ki se je začel in ustavil po uradni dolžnosti, ni bilo poseženo v nobeno tožničino pravico ali pravno korist; tožnici pa se prav tako ne nalaga nobena obveznost. Z morebitnim uspehom v tem upravnem sporu si svojega pravnega položaja torej ne more izboljšati, saj je (njen pravni položaj) enak kot pred ustavitvijo postopka. Ker kandidatura še ne zagotavlja izbire in imenovanja in ne gre za pravico kandidata, kar se ne spremeni niti v primeru, ko je postopek preizkusa strokovne usposobljenosti končan, se postopek na zahtevo kandidata ne more nadaljevati.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - izvršitev odločbe - pravni interes - izboljšanje pravnega položaja - izpodbojna tožba
Ker je po vložitvi tožbe tožnik izvršil inšpekcijski ukrep, izrečen z izpodbijano odločbo v delu, ki se je nanašal nanj in pridobil soglasje upravljalca občinske ceste za obravnavani poseg v varovalni pas lokalne ceste LC496031, je njegov pravni interes za vodenje tega upravnega spora odpadel. Tožnik si svojega dejanskega in pravnega položaja z upravnim sporom na podlagi izpodbojne tožbe ne more več izboljšati, saj je z izvršitvijo izpodbijane odločbe slednja v razmerju do tožnika prenehala učinkovati. V takšnem primeru je za uresničitev pravice do sodnega varstva zoper odločbe upravnih organov predvidena možnost vložitve ugotovitvene tožbe. Tožnik pa v predmetni tožbi ni uveljavljal ugotovitev nezakonitosti izpodbijane odločbe ter tudi ni postavil ugotovitvenega zahtevka.
Sklepu o uvedbi razlastitvenega postopka iz prvega odstavka 200. člena ZUreP-2 ni mogoče pripisati več kot le procesnega pomena. Ker ta sklep predstavlja odločitev procesne narave, ki ne pomeni zaključka odločanja o zadevi, ni dokončni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1 in zato ne uživa samostojnega sodnega varstva. Poleg tega tudi ne gre za sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, saj z njim postopek odločanja o izdaji upravnega akta (o glavni stvari) ni obnovljen, ustavljen ali končan.
Okoliščina, da je po izdaji tega sklepa prišlo do prodaje zadevnih nepremičnin v stečajnem postopku in s tem do spremembe lastnika oziroma razlastitvenega zavezanca, ni pravno relevantna, saj uvedba stečaja in oblikovanje stečajne mase, katere del so tudi nepremičnine, ki so predmet razlastitve, ne izključuje njene dopustnosti.
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-11. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-8.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - notranje delovanje oziroma dejavnost organa - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari
Gre za situacijo, ko je že prej izdana pravnomočna sodna odločba v upravnem sporu med istima strankama in glede istega predmeta spora, ne glede na to, da je o pravici do dostopa do istega dokumenta odločeno v dveh različnih upravnih aktih, to pomeni, da niso izpolnjene procesne predpostavke za meritorno odločanje o tožbi zaradi načela ne bis in idem. O delu tožbe, ki je predmet tega postopka in se nanaša na že razsojeno zadevo torej ni dopustno ponovno odločati, zato je sodišče tožbo v tem delu zavrglo.
Tožena stranka je za oba dokumenta presodila ali bi njuno razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa in to ustrezno obrazložila glede na ugovore tožnice. Pooblastila postopanja pripadnikov mešanih patrulj policije in vojske so namreč predpisana z zakonom in njihovo razkritje samo po sebi ne more povzročiti motnje pri delovanju organa. Dokumenta pa ne vsebujeta bolj konkretiziranih opisov delovanja (npr. opis policijske taktike in metodike dela), katerih razkritje bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa, saj le pojasnjujeta, kakšen obseg pooblastil gre pripadnikom slovenske vojske v okviru skupnih patrulj.
Iz podatkov spisa in iz izpodbijanega sklepa sledi, da se postopek davčne izvršbe, ki je bil začet zoper tožnika, ustavi in da se razveljavijo tudi vsa opravljena dejanja v postopku izvršbe. Predmet spora v tej zadevi torej ni sklep, s katerim se davčna izvršba uvaja in izvršuje (s posegom na premičnino - osebni avto oziroma na denarna sredstva tožnika) in na katrega se nanaša pretežni del tožbenih ugovorov, temveč sklep o ustavitvi zadevne davčne izvršbe. To pa pomeni, da je odločitev za tožnika v celoti ugodna in da tožnik tudi v primeru uspeha v upravnem sporu ne more izboljšati svojega položaja.
Ker si tožeča stranka s predlagano odpravo izpodbijane odločbe ne more izboljšati pravnega položaja, nima pravnega interesa za tožbo.
imenovanje notarja - ustavitev postopka začetega po uradni dolžnosti - zavrženje tožbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - akt, ki ne posega v tožnikovo pravico
Sklep o ustavitvi postopka imenovanja notarja ni upravni akt iz 2. člena ZUS-1, saj organ z njim ne odloči vsebinsko. Pojasnilo je, da sklep o ustavitvi postopka predstavlja odločitev procesne narave in ne vsebuje odločitve o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi kandidatov, temveč se nanaša zgolj na izvedbo konkretnega postopka javnega razpisa in zato ne more biti upravni akt v smislu drugega odstavka 2. člena ZUS-1. Glede na to po presoji Vrhovnega sodišča tožba zoper sklep, s katerim je bil postopek imenovanja notarja ustavljen, ni dopustna. Poudarilo je tudi, da se položaj ne razlikuje od ustavitve drugih, po uradni dolžnosti uvedenih postopkov, ki po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča niso upravni akt, ker se z njimi ne oblikuje in ne spreminja pravnega položaja strank v postopku.4
davek od dohodkov iz dejavnosti - tožba v upravnem sporu - izčrpanje pravnih sredstev - vložitev pritožbe zoper izpodbijani akt - zavrženje tožbe
Ker je bila pritožba s sklepom organa druge stopnje zavržena iz procesnih razlogov, drugostopenjski davčni organ pravilnosti in zakonitosti odmerne odločbe vsebinsko ni presojal in zato pritožba ni bila vsebinsko izčrpana. V tem primeru v ZUS-1 ni pravne podlage, da bi se lahko s tožbo izpodbijala prvostopenjska davčna odločba. Tožeča stranka bi morala najprej izpodbiti procesne ovire za vsebinsko obravnavo pritožbe, torej sklep o zavrženju pritožbe (ki je eden izmed sklepov iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, torej ga je mogoče izpodbijati s tožbo v upravnem sporu). Šele ko bi bil ta sklep v upravnem sporu odpravljen in bi posledično drugostopenjski davčni organ o pritožbi odločil po vsebini, tožeča stranka pa z odločitvijo ne bi bila zadovoljna, bi zoper odmerno odločbo kot akt prve stopnje lahko vložila tožbo v upravnem sporu.
sistemski operater distribucijskega omrežja - regulativni okvir - odločanje v ponovljenem postopku - vezanost upravnega organa na stališče sodišča
Toženka, kljub jasno izraženemu stališču sodišča glede uporabe materialnega prava, pri svojem stališču vztraja tudi v ponovljenem postopku. S tem pa je ravnala v nasprotju s pravnim mnenjem in stališčem sodišča glede uporabe materialnega prava, kar je v nasprotju s četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1, po katerem je upravni organ v ponovnem postopku vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka. Odstopanj od tega pravila v zakonu ni.
Kolikor toženka ni soglašala s stališči Upravnega sodišča iz predhodne sodbe, bi morala zoper to (Upravno sodišče je njeno odločitev odpravilo) vložiti revizijo, pa je ni.