ZJZP člen 74, 74/1. ZUP člen 222. ZUS-1 člen 69, 69/1.
koncesija - statusno preoblikovanje - prenos dejavnosti - molk organa - tožba zaradi molka organa
Toženka navaja, da o vlogi še ni odločila, ker je prepričana, da področna zakonodaja, tako ZZDej in ZJZP nikjer izrecno ne določata, kdaj in pod katerimi pogoji lahko toženka da ali zavrne soglasje za prenos koncesije. Sodišče v zvezi s tem pripominja, da gre po naravi stvari nedvomno za odločitev, ki mora biti sprejeta po pravilih splošnega upravnega postopka, kar pomeni, da velja za odločanje o vlogi tudi rok, ki ga ZUP določa za odločitev o zahtevi
Tožnik predmetne tožbe ni ustrezno popravil in dopolnil v skladu s pozivom sodišča v sklepu z dne 7. 11. 2018, zato njegova tožba kljub naknadni dopolnitvi ostaja nepopolna in nerazumljiva.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6. ZJU člen 84, 91, 91/1.
imenovanje v naziv - tožba zaradi molka organa - pravni interes - sklenitev pogodbe o zaposlitvi - javni uslužbenec - zavrženje tožbe
Pravica do naziva je po določbah ZJU neločljivo povezana s pogodbo o zaposlitvi. V zvezi z obveznostjo tožene stranke skleniti s tožnikom pogodbo o zaposlitvi je tožnik sprožil individualni spor, o katerem je odločalo delovno sodišče. V zvezi z imenovanjem neizbranega kandidata v naziv pa je tožnik sprožil upravni spor.
Ker je imenovanje v naziv javnega uslužbenca pogoj za opravljanje dela, o neobstoju delovnega razmerja in neobstoju pravne podlage za zahtevano sklenitev pogodbe o zaposlitvi pa je že pravnomočno odločeno, to hkrati pomeni, da tožnik za obravnavani spor, ki se nanaša na zahtevo za imenovanje v konkretni naziv, ne izkazuje več pravnega interesa, saj vsebinska obravnava tožbe očitno ne bi privedla k spremembi njegovega pravnega položaja.
ZUS-1 člen 4, 4/1. ZNP-1 člen 93, 93/1, 93/2, 10, 10/2.
upravni spor - subsidiarni upravni spor - drugo sodno varstvo - stiki z otrokom - nepravdni postopek
Sodišče ne more slediti tožnikovemu ugovoru, da, ker poročilo oziroma mnenje izda samostojna institucija, s tem postane posamični upravni akt, zoper katerega so dopustna pravna sredstva po ZUP oziroma ZUS-1, saj gre še vedno za mnenje, ki je bilo izdelano za potrebe nepravdnega postopka, na poziv sodišča, ki je stvarno pristojno za odločanje o zadevi. Svoj ugovor zoper mnenje pa (je) lahko tožnik poda(l) v nepravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, kjer postopek zaradi varstva koristi otrok teče. Tudi iz tega razloga (torej, ker ima tožnik v nepravdnem postopku možnost uveljavljati svoje pravice) pogoji za obravnavanje te tožbe v subsidiarnem upravnem sporu niso podani.
dohodnina - dobiček iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - nabavna vrednost - vrednost ob odsvojitvi - menjava nepremičnin - tožbena novota
Z davkom od dobička iz kapitala se obdavči vse odsvojitve nepremičnin, pri katerih je dosežena razlika med vrednostjo ob pridobitvi in odsvojitvi, pri tem pa ni pomembno, ali je odsvojitev odplačna ali ne, torej ali je zavezanec ustvaril dobiček v materialnem pomenu besede. Pri tem tudi menjava solastniških deležev ni ena od izjem, ki bi ne bila obdavčljiva. Odmera davka od dobička iz kapitala namreč ni vezana zgolj na prejem dohodka (v smislu izplačane razlike v vrednosti nepremičnin), ampak na odsvojitev kapitala in pri tem doseženo razliko med vrednostjo ob pridobitvi in odsvojitvi.
ZDavP-2 člen 63, 63/2. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-5.
davek od dohodkov iz premoženja - zanemarljive posledice - pomembno pravno vprašanje - zavrženje tožbe
Tožeča stranka s tožbo izpodbija zgolj obrestni del odločitve. Sporen je namreč znesek obresti, ki znaša 1,50 EUR in kar po presoji sodišča pomeni, da gre za znesek, ki je očitno zanemarljive narave nasploh in ki je, z ozirom na odmerjeni davek in (nesporno) višino dohodka, očitno zanemarljiv tudi za tožnico.
Tožnica sicer v tožbi izpostavlja vrsto pravnih vprašanj, ki zadevajo obračunavanje obresti v primeru samoprijave in s tem obračun obresti, ki je bil opravljen (na podlagi drugega odstavka 63. člena ZDavP-2) v konkretnem primeru. Vendar pa zatrjevanje pomanjkljivosti zakonske ureditve kot takšne še ne vzpostavlja domneve, da gre za pomembna pravna vprašanja. Da bi bila pomembna v smislu citirane določbe zakona, bi morala biti pomembna tako za tožnico kot nasploh za zavezance, ki jih določba naslavlja. Tako pa tožnice obračun obresti, ki je bil opravljen na podlagi sporne določbe, očitno ni prizadel in zato izpostavljenih pravnih vprašanj ni šteti za pomembna za odločitev v konkretnem primeru.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes
Tožnik v času odločanja ne izkazuje pravnega interesa za vodenje upravnega spora. Azilni dom je samovoljno zapustil 7. 9. 2022 in se vanj ni vrnil. Tožnik očitno nima namena počakati na odločitev sodišča o njegovi tožbi proti zavrnitvi prošnje za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka, zaradi česar ne izkazuje pravnega interesa za upravni spor.
V času izdaje izpodbijane odločbe veljavni ZVO-1 torej nedvoumno predvideva posebno okoljevarstveno dovoljenje za IED napravo in posebno okoljevarstveno dovoljenje za obrat. Za pridobitev vsakega od teh dovoljenj je predpisan samostojen postopek, ki se začne izključno na vlogo stranke, medtem ko lahko do spremembe teh dovoljenj iz razlogov, ki so v zakonu izrecno našteti, pride tudi po uradni dolžnosti. Združevanje obeh postopkov je mogoče le na podlagi zahteve upravljavca, ne pa tudi po uradni dolžnosti.
Tožnica je bila v Državno komisijo za splošno maturo imenovana ob upoštevanju zakonskih pogojev in Zakon o maturi določa poleg zakonskih pogojev za imenovanje tudi pogoje za razrešitev ter trajanje opravljanja te javne funkcije, torej gre za pravno vezane odločitve. To pomeni, da morajo biti tako pri imenovanju kot razrešitvi upoštevane pravne podlage in da je posamezniku, ki zatrjuje kršitev v postopku imenovanja ali razrešitve, treba priznati pravni interes za vložitev tožbe in (tudi) preizkus zakonitosti razrešitve. Tak akt ni izdan na podlagi politične diskrecije.
Izpodbijani akt je bil izdan v izvrševanju upravne funkcije zoper katerega je zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu, zato mora biti akt obrazložen.
Ker tožena stranka izpodbijanega sklepa o spremembi sklepa o imenovanju Državne komisije za splošno maturo, s katerim je razrešila tožnico kot dosedanjo predsednico in namesto nje imenovala novega predsednika, ni obrazložila, niti razlogi za tožničino razrešitev niso izhajali iz drugih aktov, sprejetih v odločanju tožene stranke, je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani akt odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.
Tožnik v obravnavani zadevi s tožbo izpodbija odločbo tožene stranke, s katero mu je bilo z namenom izvajanja ukrepov za preprečevanje oziroma zamejitve prenosa okužbe z novim koronavirusom SARS-CoV-2 (COVID-19) med prebivalstvom odrejena prepoved storitve kiropraktike. Tožnik je tožbo v zadevi vložil 3. 2. 2022. Tožniku je bil ukrep izrečen od 17. 2. 2021 pa do sprostitve odrejenega ukrepa. V zadevi obravnavan odlok je veljal do 26. februarja 2021, po vsebini in naslovu enaki odloki, ki so med drugim urejali tudi prepoved opravljanja storitev, pa so veljali vse do 13. 6. 2021. To pomeni, da je tožnik vložil izpodbojno tožbo v tem upravnem sporu po tem, ko je izpodbijana odločba že prenehala učinkovati. Navedeno tudi pomeni, da tožnik že ob vložitvi tožbe ni imel pravnega interesa za vložitev izpodbojne tožbe.
ZUS-1 člen 6, 6/1, 36, 36/1, 36/1-7. ZUP člen 13, 13/1.
grajeno javno dobro - odvzem statusa - pravica do pritožbe - nevložitev pritožbe - neizčrpanost pritožbe - zavrženje tožbe
V obravnavani zadevi je bila izpodbijana odločba vročena z javnim naznanilom (94. člen ZUP). Če sta tožnika ocenjevala, da izkazujeta pravni interes, bi lahko zoper njo vložila pritožbo (prvi odstavek 13. člena ZUP). Če pa sta ocenjevala, da takšna vročitev ni bila pravilna (in da izkazujeta pravni interes), bi lahko zahtevala vročitev izpodbijane odločbe v skladu z drugim odstavkom 229. člena ZUP, kar v tožbi zatrjujeta, da sta tudi storila. O tej njuni zahtevi pa bi morala toženka odločiti. Če o njuni zahtevi toženka ne bi odločila v predpisanem roku, kot to prav tako zatrjujeta tožnika, pa bi imela na voljo pritožbo zaradi molka organa (četrti odstavek 222. člena ZUP). Na podlagi tretjega odstavka 5. člena ZUS-1 bi tožbo zaradi molka organa lahko vložila šele, če toženka o tej njuni pritožbi zaradi molka organa ne bi odločila v predpisanem roku in odločbe ne bi izdala niti na njuno novo zahtevo v nadaljnjih sedmih dneh (drugi odstavek 28. člena ZUS-1).
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - občinski odlok - subsidiarni upravni spor - zavrženje tožbe
Izpodbijani odlok je izdan na podlagi 39. člena ZCes-1, ki ureja delitev in kategorizacijo javnih cest. Z njim je toženka določila občinske ceste po njihovih kategorijah in namenu uporabe glede na vrsto cestnega prometa, ki ga prevzemajo, ter občinske kolesarske poti. Z izpodbijanim odlokom se torej ne urejajo posamična pravna razmerja, katerih naslovniki so individualno določeni oziroma določljivi, temveč odlok določa splošna pravila uporabe cest oziroma poti, ki se nanašajo na nedoločeno število uporabnikov cest oziroma poti. Izpodbijani odlok o kategorizaciji občinskih cest torej ni posamičen akt, temveč je splošen akt, in sicer predpis lokalne skupnosti. Za presojo skladnosti predpisov lokalne skupnosti pa je po četrti alineji prvega odstavka 160. člena Ustave pristojno Ustavno sodišče.
Sprejem odloka na določeni seji mestnega sveta toženke ni dejanje (materialni akt), ki ga je mogoče izpodbijati v upravnem sporu.
ZUP člen 279, 279/1, 279/1-3. ZUS-1 člen 28, 28/2.
ustavitev davčne izvršbe - predlog za izrek ničnosti odločbe - ničnost sklepa o davčni izvršbi - molk organa - pogoji za tožbo zaradi molka organa - preuranjena tožba - ničnosti razlogi - ničnostni razlog nezmožnosti izvršitve
Odločbe drugostopenjskega organa že po naravi stvari ni mogoče izvršiti, saj ne vsebuje odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke v postopku izdaje upravnega akta, temveč gre za odločitev o utemeljenosti pravnega sredstva. Že iz tega razloga drugostopenjske odločbe ni mogoče izreči za nično.
upravni spor - predhodni preizkus tožbe - pravnomočna odločba o isti zadevi - zavrženje tožbe
Tožnik je pred naslovnim sodiščem tožbo v isti zadevi vložil dvakrat, sodišče pa je o njegovi tožbi že odločilo, in sicer je s sodbo I U 913/2022 z dne 23. 8. 2022 tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo istemu organu v ponovni postopek. Ker zoper navedeno sodbo pritožba ni dopustna, je postala istega dne tudi pravnomočna. To pomeni, da je bilo o tožbi tožnikov zoper isto izpodbijano odločbo že pravnomočno odločeno.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - (ne)izpolnjevanje pogojev - diskriminatoren kriterij - aktivna politika zaposlovanja - obvestilo o nesprejemu ponudbe - sklepčnost tožbe - nesklepčnost tožbenega zahtevka
Četudi so bili iz ciljne skupine ponudnikov resda izvzeti nekateri subjekti, ki niso registrirani po določilih ZGD-1, kot so na primer odvetniki, organizirani po ZOdv, zavodi, zadruge, javna podjetja, notarji, zasebni zdravniki in zobozdravniki, so bili pogoji javnega razpisa znani vnaprej in so enako veljali za vse omenjene subjekte. S tem pa po oceni sodišča ni prišlo do kršitve načela enakosti pred zakonom oziroma enakega varstva pravic (14. in 22. člen Ustave RS), saj lahko tožena stranka omeji izbor delodajalcev, ki bodo vključeni v izvajanje programov APZ, kar izrecno dopušča prvi odstavek 47. člena ZUTD.
V zvezi z ugovorom tožene stranke, da naj bi bil tožbeni zahtevek nesklepčen, saj tožeča stranka, skladno s prvim odstavkom 33. člena ZUS-1, ne more zahtevati razveljavitve obvestila tožene stranke z dne 25. 10. 2019, temveč le njegovo odpravo, sodišče pojasnjuje, da je, upoštevajoč celotno vsebino tožbe, štelo, da tožeča stranka zahteva odpravo upravnega akta, in da zgolj zaradi napačne uporabe izraza „razveljavitev“ namesto „odprava“ tožba ni nerazumljiva do te mere, da bi terjala njeno popravo.
brezplačna pravna pomoč - vložitev tožbe - zamuda roka - prepozna tožba - zavrženje tožbe
30-dnevni zakonski rok za vložitev tožbe v upravnem sporu se je iztekel v petek, 8. 7. 2022. Ker je tožnica tožbo vložila priporočeno po pošti 9. 7. 2022 je tožba vložena prepozno.
ZUP člen 87, 97. ZUS-1 člen 24, 24/1, 36, 36/1, 36/1-2.
prepozna tožba - zavrženje tožbe - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - javna korist
Iz navedenega nespornega procesnega dejanskega stanja torej izhaja, da je imela tožnica možnost, da bi se ob ustrezni skrbnosti zavedala, da ji je bila vročitev pošiljke poskušana, preden jo je vročevalec vrgel v nabiralnik in da posledično dne 13. 6. 2022 v nabiralnik vržena pošiljka ne more šteti za dan vročitve, ampak je bil ta nujno prej. Zato bi lahko ob potrebni skrbnosti s poizvedovanjem pri organu toženke brez velikih težav ugotovila, kdaj je (na podlagi fikcije vročitve) začel teči rok za tožbo v upravnem sporu.
ZOPDA člen 5, 10, 10/3. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-5, 36/1-6.
izpostavljenost azbestu - odškodnina zaradi izpostavljenosti azbestu - zavezanec za plačilo odškodnine - pravni interes - zavrženje tožbe
Tožnik sam pove, da ni bil sklenjen sporazum med njim in upravičencem, pri čemer gre za sporazum iz tretjega odstavka 10. člena ZOPDA in s tem za sporazum o kritju odškodnine, ki je dosežen, ko ga podpišeta tako delodajalec (sedaj tožnik) kot upravičenec. Šele sporazum o odškodnini pa je izvršilni naslov. Navedeno torej pomeni, da je zavezanec zavezan plačati in upravičenec upravičen terjati odškodnino po določbah ZOPDA šele na podlagi sklenjenega sporazuma in ne na podlagi same odločbe. Slednja ima torej za tožnika zgolj naravo predloga vsebine sporazuma in zato z njo torej ni bilo odločeno o nobeni tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi.