inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nezahteven objekt - gradnja brez gradbenega dovoljenja - nelegalna gradnja - materialna izčrpanost pravnih sredstev
Glede na določbe 2. in 3. točke 11. člena Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost sta prvostopenjski in drugostopenjski organ pravilno presodila, da se obravnavani objekti, ki po višini ne presegajo 2,2 m oziroma 1,5 m, po predpisih veljavnih v času gradnje (2011) in izdaje prvostopenjske odločbe (2012), štejejo za nezahtevne objekte. Za nezahtevne objekte, pa je bilo treba na podlagi prvega odstavka 3. člena ZGO-1 pred gradnjo pridobiti gradbeno dovoljenje. Ker med strankama ni sporno, da za navedene objekte tožnik v času gradnje in izdaje izpodbijane odločbe ni pridobil gradbenega dovoljenja, gre za nelegalno gradnjo, zato so bili podani pogoji za izrek inšpekcijskega ukrepa iz 152. člena ZGO-1.
Uredba o odpadnih nagrobnih svečah (2019) člen 17, 17/2, 17/2-3. ZUS-1 člen 32, 32/2.
odvoz odpadnih nagrobnih sveč s pokopališč na zbirno mesto - ravnanje s komunalnimi odpadki - finančno jamstvo - začasna odredba - odložitvena začasna odredba - težko popravljiva škoda
Tožnik je s stopnjo verjetnosti izkazal, da je njegova edina dejavnost dejavnost nosilca skupnega načrta za ravnanje z odpadnimi nagrobnimi svečami oziroma opravljanje tega skupnega načrta in da vse svoje prihodke ustvari z opravljanjem te dejavnosti. Izbris tožnika oziroma njegovega skupnega načrta iz evidence načrtov ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami bi torej pomenil prepoved oziroma nezmožnost opravljanja edine dejavnosti tožnika ter s tem nezmožnost ustvarjanja prihodkov oziroma obstoja na trgu, to pa je škoda, ki pomeni težko popravljivo škodo v smislu 32. člena ZUS-1.
Tožnik je predlogu za izdajo začasno odredbe predložil dopis toženke – Seznanitev, iz katerega izhaja, da je ta začela postopek izbrisa tožnika oziroma njegovega skupnega načrta iz evidence načrtov ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami. V Seznanitvi se izrecno navaja, da je izpodbijana odločba o določitvi finančnega jamstva za leto 2021 dokončna ter izvršljiva in ker tožnik ni zagotovil finančnega jamstva, je toženka zoper tožnika začela postopek izbrisa na podlagi tretje alineje drugega odstavka 17. člena Uredbe o odpadnih nagrobnih svečah. Predložen dokaz po oceni sodišča izkazuje nujnost zadržanja izvršljive odločbe toženke, saj bo sicer tožniku onemogočeno učinkovito sodno varstvo, namreč sodišče sledi tožniku, da bi, kolikor bi v tem trenutku sledil izpodbijani odločbi in zagotovil finančno jamstvo, tožba izgubila smisel, saj odprava izpodbijane odločbe ali ugotovitev nezakonitosti izpodbijane odločbe ne bi avtomatično pomenila odprave zagotovljenega finančnega jamstva v obliki bančne garancije ali zavarovalne police.
varstvo okolja - ogrožena živalska vrsta - procesne predpostavke - pravna korist - zavrženje tožbe
Ureditev upravnega spora po ZUS-1 temelji na pravnem varstvu položaja posameznika, kar pomeni, da lahko tožnik v njem uveljavlja le svojo (subjektivno) pravico ali pravno korist. Zato 3. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1 določa zavrženje tožbe, v kateri tožnik ne varuje lastnega pravnega položaja, temveč pravice ali pravne koristi koga drugega ali splošne interese. To namreč pomeni, da ne zahteva pravnega varstva, kakršnega mu zagotavlja upravni spor oziroma ne izkazuje pravovarstvene potrebe. To pomeni, da mora izkazati, da bi ugoditev tožbi pomenila zanj konkretno in neposredno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči, oziroma da bi s tožbo izboljšal svoj pravni položaj.
ZEKom-1 člen 57, 57/2. ZUS-1 člen 37, 37/2. ZUP člen 279, 279/1, 279/1-3.
dodelitev radijske frekvence - ničnost odločbe
V tej zadevi izrek izpodbijane odločbe nasprotuje pravnemu redu, saj v posameznih točkah spreminja izrek odločbe, ki sploh ne velja več. Zato je odločba neizvršljiva, saj ni več ničesar, kar bi bilo mogoče spremeniti.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - ponovna prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ista upravna zadeva - zavrženje vloge - tožba v upravnem sporu - procesne predpostavke za vložitev tožbe - pravni interes - zavrženje tožbe
Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva sodno varstvo svojih pravic ali pravnih koristi, mora izkazati pravni interes, na njegov obstoj pa mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka. Pravni interes izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi. Pravna korist je neposredna na zakon ali drugi predpis oprta osebna korist. Stranka mora kot verjetno izkazati, da bi ugoditev njeni tožbi pomenila zanjo določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogla doseči (tako sklep Vrhovnega sodišča RS I Up 142/2021 z dne 13. 10. 2021 in drugi).
brezplačna pravna pomoč - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva sodno varstvo svojih pravic ali pravnih koristi, mora izkazati pravni interes, na njegov obstoj pa mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka. Pravni interes izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi. Pravna korist je neposredna na zakon ali drugi predpis oprta osebna korist. Stranka mora kot verjetno izkazati, da bi ugoditev njeni tožbi pomenila zanjo določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogla doseči.
Za odločanje v tem primeru (torej, ali je Ukaz obremenjen s kršitvijo, ki predstavlja enega izmed ničnostnih razlogov, konkretno razloga po 5. točki prvega odstavka 279. člena ZUP, kar bi lahko vodilo v izrek navedenega akta za ničnega) je tako pristojen upravni organ (glej tretji odstavek 280. člena ZUP), sodišče pa bi o ničnosti navedenega akta lahko odločalo (oziroma je celo dolžno po uradni dolžnosti paziti na ničnost upravnega akta - drugi odstavek 37. člena ZUS-1), če bi prejelo tožbo zoper odločbo, s katero bi bil tožničin predlog za izrek ničnosti tega akta dokončno zavrnjen (ali s sklepom zavržen). Odločanje o ničnosti Ukaza torej v tem primeru ne spada v sodno pristojnost, posledično sodišče zato ne more za ta akt ugotavljati ničnostnih razlogov, ne glede na drugi odstavek 37. člena ZUS-1, na katerega se sicer sklicuje tožnica.
Institut začasne odredbe v upravnem sporu ureja ZUS-1, ki je v razmerju do ZIZ, ki sicer ureja tudi pravila za zavarovanje terjatev, lex specialis.
O zahtevi za izdajo začasne odredbe v upravnem sporu je mogoče odločati le, če je tožba vložena in če izpolnjuje procesne predpostavke za meritorno obravnavo v upravnem sporu.
ZUS-1 člen 58, 58/3. ZUP člen 171, 171/1, 179, 179/3.
javni razpis - izpolnjevanje pogojev - neporavnane zapadle obveznosti prijavitelja - javna listina - zavrnitev tožbe - glavna obravnava
Glede na pogoje javnega razpisa je tožena stranka (ob podanem soglasju tožeče stranke v prijavi na javni razpis) lahko pridobila podatke od FURS kot uradne podatke o ne/izpolnjevanju finančnega pogoja s strani prijaviteljev. Pri tem je ugotovila, da ima tožeča stranka neporavnane zapadle finančne obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ (v višini 50 EUR ali več na dan oddaje vloge). Podane tožbene navedbe in predloženi dokazili le potrjujejo, da tožeča stranka ob vložitvi vloge na zadevni razpis dejansko ni imela poravnanih obveznosti za nazaj (za leto 2018), kar je sicer ugotovila in popravila sama, vendar pa je bilo to že po oddani vlogi na zadevni javni razpis.
Na narok za glavno obravnavo nobena od pravilno vabljenih strank ni pristopila, kakor tudi ne podala opravičila za svoj izostanek, zato sodišče naroka ni opravilo, temveč je o zadevi odločilo na seji.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja za mednarodno zaščito - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes
Tožnik v času odločanja ne izkazuje pravnega interesa za vodenje upravnega spora, saj je azilni dom samovoljno zapustil 5. 5. 2022 in se vanj ni vrnil. Tožnik očitno nima namena počakati na odločitev sodišča o njegovi prošnji za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka, zaradi česar ne izkazuje pravnega interesa za upravni spor.
ZUreP-2 člen 58. URS člen 157, 160, 161, 161/1. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.
prostorski izvedbeni akt - občinski prostorski načrt (OPN) - splošni pravni akt - odločba Ustavnega sodišča - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Za odločanje o skladnosti podzakonskih predpisov in predpisov lokalnih skupnosti z Ustavo in zakoni je po Ustavi pristojno Ustavno sodišče (tretja in četrta alineja prvega odstavka 160. člena Ustave), ki ima pri tem ustavno pooblastilo, da protiustavne ali nezakonite podzakonske predpise ali splošne akte lokalnih skupnosti odpravi ali razveljavi (prvi odstavek 161. člena Ustave). Z 58. členom ZUreP-2 je zakonodajalec Upravno sodišče pooblastil, da v upravnem sporu odloča o zakonitosti prostorskih izvedbenih aktov (v delih, opredeljenih v drugem odstavku 58. člena ZUreP-2) kot splošnih pravnih aktov ter prostorski izvedbeni akt odpravi ali razveljavi v delu, katerega zakonitost izpodbija tožnik, in drugih delih, če so te določbe v medsebojni zvezi ali če je to nujno za rešitev zadeve. S tem je bila Upravnemu sodišču podeljena pristojnost, ki vsebinsko ustreza pristojnostim Ustavnega sodišča iz tretje in četrte alineje prvega odstavka 160. člena ter prvega odstavka 161. člena Ustave (20. in 21. točka obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča).
Sodišče pa tožbo zavrže s sklepom tudi v primeru, če upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno nima nobenih posledic za tožnika ali pa so te posledice zanemarljive, razen če gre za rešitev pomembnega pravnega vprašanja (5. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1). Prav za takšen primer pa gre po presoji sodišča v (preostalem) delu tožbe, v katerem se ugovarja odločitvi davčnih organov o stroških davčne izvršbe. Le-ti namreč znašajo 10,00 EUR in gre torej za znesek, ki za tožnico očitno ne more imeti resnih posledic in jih je zato mogoče šteti za zanemarljive.
pooblaščenec tožnika v upravnem sporu - pooblaščenec iz upravnega postopka - pravni interes - zavrženje tožbe
Ker B. B. ni imel statusa stranke v upravnem postopku, izpodbijana odločba pa se ne nanaša na njegove pravice in pravne koristi ter posledično nima pravno priznanega interesa za vložitev tožbe, je sodišče, skladno s 3. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1, tožbo v delu, ki se nanaša nanj kot tožečo stranko, zavrglo.
Sodišče ne verjame tožniku, da uporablja le pripravljalni del kuhinje in da ta meri samo 3 m2. Sodišče dopušča možnost, da je to izmera pulta, štedilnika, pomivalnega korita in hladilnika. Nikakor pa to ne more biti površina celotnega pripravljalnega dela kuhinje, saj je treba šteti celoten prostor kuhinje, v katerem se ta pripravljalni del nahaja, ne pa zgolj površino prostora, ki jo zavzemajo pult, štedilnik, pomivalno korito in hladilnik.
Tožeča stranka ni ustrezno glede na poziv sodišča z dne 12. 4. 2022 popravila in dopolnila tožbenega zahtevka tožbe in zahteve za izdajo začasne odredbe. Tožba ne vsebuje vseh podatkov, ki bi jih morala glede na določbo prvega odstavka 30. člena ZUS-1. To pomeni, da ostaja nepopolna in nerazumljiva, zaradi česar sodišče zadeve ne more obravnavati.
občinski prostorski načrt (OPN) - odločba Ustavnega sodišča - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Ustava ne predvideva pristojnosti (rednih) sodišč za presojo ustavnosti in zakonitosti podzakonskih predpisov in splošnih aktov s pooblastilom, da v primeru njihovega neskladja z Ustavo ali zakonom take akte odpravijo ali razveljavijo, temveč je Ustavno sodišče edino, ki sme kot varuh ustavnosti in zakonitosti na zahtevo upravičenih predlagateljev ali na pobudo vsakogar, ki za to izkaže pravni interes, z za vse obvezujočim učinkom poseči v zakone, podzakonske predpise in druge splošne upravne akte. Zgoraj opisani položaj Ustavnega sodišča in njegove posebne ustavno določene pristojnosti, ki jih Ustava rednim sodiščem ne podeljuje, zato ne omogočajo drugega zaključka kot to, da je pristojnost Ustavnega sodišča za presojo skladnosti podzakonskih predpisov in predpisov lokalnih skupnosti, vključno s pooblastilom, da te predpise ob ugotovitvi njihove protiustavnosti ali nezakoitosti razveljavi oziroma odpravi, izključne narave.
naknadna razširitev tožbe - ugotovitveni tožbeni zahtevek - rok za vložitev tožbe - pravni interes (pravna korist) za tožbo - prepozno vložena tožba v upravnem sporu
Ker je tudi ugotovitvena tožba podvržena predhodnemu preizkusu in procesnim predpostavkam iz 36. člena ZUS-1, se lahko ugotovitev nezakonitosti akta zahteva le, če je bilo s tem poseženo v tožnikove pravice in pravne koristi, torej mora sodišče tudi v primeru ugotovitvene tožbe presoditi, ali tožnik pravni interes izkazuje.
Ugotovitveni tožbeni zahtevek je bil vložen s pripravljalno vlogo, po poteku tridesetdnevnega roka za vložitev tožbe, zaradi česar je tožba glede tega zahtevka prepozna in zato nedopustna.
zavrženje tožbe - izločitev uradne osebe - procesni sklep - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - dopustnost upravnega spora
Izpodbijani sklep o zavrnitvi zahteve tožnika za izločitev uradne osebe je odločitev procesne narave, ki se nanaša na izvedbo postopka davčnega inšpekcijskega nadzora DDV pri tožniku, pri čemer ZDavP-2 ne določa drugače. V upravnem sporu pa se na podlagi drugega odstavka 5. člena ZUS-1 lahko izpodbijajo le tisti upravni akti, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Sklep o neizločitvi uradne osebe pa predstavlja zgolj procesno odločitev, ne pa odločitev o glavni stvari, zato ne uživa samostojnega sodnega varstva v upravnem sporu.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - subjektivni rok - objektivni rok - verjetni zgled za uspeh
Tožnik je tožbo in predlog za vrnitev zadeve v prejšnje stanje vložil po izteku tako subjektivnega kot objektivnega roka. Posledično sta bila tožnikova tožba in predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložena prepozno.
Ker je zamudil preklizivni rok za vložitev tožbe in predloga za vrnitev zadeve v prejšnje stanje, za njegovo pritožbo ne obstajajo verjetni izgledi za uspeh.
poštne storitve - izvajanje univerzalnih poštnih storitev - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - težko popravljiva škoda - javni interes
Tožeča stranka pojem težko popravljive škode v predlogu za izdajo začasne odredbe pretežno utemeljuje na predpostavki, da v primeru izvršitve obveznosti, naložene z izpodbijano odločbo, več ne bo mogla izvajati storitve „blagovno pismo“ kot komercialne storitve, in nato iz tega izpeljuje zatrjevano izgubo tržnega deleža ter prometa.Ker se tožeči stranki nalaga zgolj, da zagotovi prenos blaga znotraj univerzalne poštne storitve v notranjem in mednarodnem poštnem prometu v enakih masnih stopnjah in po enakih cenah, kot je to zagotavljala na dan 31. 12. 2020, sodišče ocenjuje, da ne gre za težko popravljivo škodo tudi iz razloga, ker je do navedenega datuma tožeča stranka lahko normalno poslovala.