ukrep inšpektorja - ukrep inšpektorja za okolje - začasna odredba ZUS-1 - odložitvena začasna odredba - težko popravljiva škoda
Na tožnikovo zahtevo sodišče odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se mu z izvršitvijo akta prizadela težko popravljiva škoda. Pri odločanju mora skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank (drugi odstavek 32. člena ZUS-1).
Gre za nujen ukrep, s katerim sodišče za določen čas odloži izvršitev dokončnega upravnega akta (tako imenovana odložitvena, neprava ali suspenzivna začasna odredba). Namenjena je le zadržanju izpodbijanega akta, s katerim je bila zadeva vsebinsko rešena in stranki naložena določena obveznost. To pomeni, da je odložitveno začasno odredbo mogoče izdati le, če je v upravnem sporu izpodbijana odločba, katere odložitev se zahteva.
Drugače pa je s podrednimi tožbenimi zahtevki. Tožnik namreč predlaga zadržanje odločbe inšpektorja za okolje in ne zadržanje izpodbijanega sklepa. Začasna odredba se torej nanaša na drugo pravno razmerje; le-to pa ni predmet podrednih tožbenih zahtevkov. V tem pogledu niso podani zakonski pogoji za izdajo začasne odredbe.
dohodnina - odmera dohodnine - zavrženje pritožbe v upravnem postopku - začasna odredba - odložitvena začasna odredba - ureditvena začasna odredba - izkazanost nastanka težko popravljive škode - konkretizacija težko popravljive škode - težko nadomestljiva škoda
Sklep o zavrženju pritožbe ni akt, ki bi se izvrševal po določbah ZUP, zaradi česar odložitev izvršitve ni mogoča in posledično tudi ne izdaja začasne odredbe po drugem odstavku 32. člena ZUS-1.
ZUreP-2 člen 58. URS člen 160, 160/1, 161, 161/1. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.
občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) - odločba Ustavnega sodišča - neustavnost zakona - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe - začasna odredba
Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti odločilo, da je bil 58. člen ZUreP-2 v neskladju z Ustavo. Sledeč navodilu iz obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-327/20-16 z dne 20. 1. 2022, je sodišče tožbo, vloženo zoper splošni predpis, zavrglo.
ZUreP-2 člen 58. URS člen 160, 160/1, 161, 161/1. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.
občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) - odločba Ustavnega sodišča - neustavnost zakona - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Upravno sodišče razveljavljenega 58. člena ZUreP-2 v odprtih postopkih, v katerih o tožbenih zahtevku še ni bilo pravnomočno odločeno, ne sme uporabljati in posledično za odločanje o tožbah, vloženih na njegovi podlagi, ni (več) pristojno. Nepristojnost sodišča za odločanje v upravnem sporu je razlog za zavrženje tožbe.
ZPP člen 80, 81, 81/5, 100. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-3.
napotitev na kontrolni zdravstveni pregled - smrt tožnika - smrt tožnika med trajanjem postopka - sposobnost biti stranka - zavrženje tožbe
Ko stranka med postopkom (upravnim ali sodnim) umre, se postopek lahko nadaljuje, kadar je predmet postopka pravica, obveznost ali pravna korist, ki lahko preide na pravne naslednike.
Pomanjkanja procesne predpostavke sposobnost biti stranka ni mogoče odpraviti z nobenim ukrepom, saj jo fizična oseba s smrtjo izgubi, ker se sporno pravno razmerje nanaša na obveznost tožnika, da kot voznik motornih vozil opravi kontrolni zdravstveni pregled, s katerim se ugotavlja, ali je kot imetnik vozniškega dovoljenja telesno ali duševno zmožen za vožnjo motornega vozila in z možno posledico odvzema vozniškega dovoljenja, torej je izpodbijana odločitev vezana izključno na osebo tožeče stranke, strogo osebne pravice in obveznosti prosilca pa so nepodedljive, je sodišče tožbo zavrglo brez da bi ugotavljalo, kdo so morebitni dediči po pokojnem tožniku.
ZEN člen 48, 48/4. ZUS-1 člen 20, 20/3, 52. ZUreP-2 člen 284, 284/13.
evidentiranje parcelacije - novote - navajanje novih dejstev in dokazov - glavna obravnava v upravnem sporu
Ker je elaborat izkazoval skladnost izvedene parcelacije z načrtom parcelacije iz Uredbe in ker sicer tožnik v upravnem postopku ni ugovarjal samemu načrtu parcel, sodišče kljub pomanjkljivosti (navedbi predhodne zemljiškokatastrske parcele 111/14 namesto obstoječe parcele 111/2) ugotavlja, da sporna parcela spada v območje DPN po Uredbi, saj se nahaja znotraj grafičnega načrta DPN, ki je sestavni del Uredbe. Zato je možna njena parcelacija na podlagi akta državnega organa brez soglasja lastnika.
Navedbe, ki jih je tožnik navedel šele na glavni obravnavi, so novota, pri čemer tožnik - kljub pozivu sodišča na naroku - ni pojasnil, zakaj navedenega ni uveljavljal že v predhodnem upravnem postopku (do izdaje izpodbijanega akta). Tožnik ni pojasnil, da bi obstajale kakšne ovire, zaradi katerih teh dejstev ni mogel navesti v upravnem postopku pred izdajo izpodbijane odločbe, zato navedenih dejstev sodišče kot nedopustne novote pri odločanju v tem upravnem sporu ni upoštevalo.
Če stranka nima pravno zavarovanega konkretnega upravičenja, torej, če je za potrebe odločanja o začasni odredbi izkazana zgolj možnost premoženjske koristi in možnosti širjenja obsega koncesijske dejavnosti – potem težko popravljiva škoda ni izkazana v zadostni meri.
Sodišče se strinja s toženko, da na mnenje zavoda ni vezana, saj za to ni podlage v navedenih določbah ZIKS-1, ter da je dolžna opraviti samostojno presojo, ali je podano utemeljeno pričakovanje, da obsojenec ne bo ponovil kaznivega dejanja
Tak toženkin preudarek ne pomeni prekoračitve meja prostega preudarka niti ni uporabljen v nasprotju z namenom, za katerega je bil določen, to pa je presoja, ali je mogoče obsojenca brez nevarnosti, da bi ponovil kaznivo dejanje, (pogojno) odpustiti iz zapora kljub temu, da zaporne kazni, na katero je bil obsojen, ni prestal v celoti.
notar - imenovanje notarja - ustavitev postopka - dovoljenost tožbe v upravnem sporu - procesne predpostavke za tožbo v upravnem sporu - zanemarljive posledice - zavrženje tožbe
Ker v obrazložitvi izpodbijanega sklepa o ustavitvi postopka navedeni razlogi, ki so narekovali ustavitev predmetnega postopka imenovanja notarja na prosto notarsko mesto s sedežem v Ljubljani niti glede na tožbene navedbe ne odstopajo od razlogov, ki jih je v predmetni zadevi navedlo Vrhovno sodišče v sodbi št. I Up 215/2021 z dne 15. 12. 2021, je mogoče zaključiti, da izpodbijani sklep o ustavitvi postopka za tožnico nima nikakršnih posledic in da je njen pravni položaj enak, kot pred ustavitvijo postopka.
ZSPJS člen 19, 19/2. ZUP člen 209, 209/1, 209/2. ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-4.
uvrstitev v plačilni razred - uvrstitev v višji plačni razred - soglasje pristojnega organa - akcesorni akt
Akcesorni akt, v obravnavanem primeru odklonitev soglasja za uvrstitev javne uslužbenke v višji plačni razred od plačnega razreda delovnega mesta, ni samostojni akt, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v upravnem sporu; z njim ni (bilo) odločeno o pravici tožnice oziroma njeni pravni koristi (drugi odstavek 2. člena ZUS-1). Akcesorni akt je (praviloma) možno izpodbijati s pravnimi sredstvi, vloženimi zoper odločbo, s katero je odločeno o glavni stvari. V obravnavani zadevi bi bila to odločba, s katero bi Zdravstveni dom ... odločil o tožničinem predlogu za uvrstitev v višji plačni razred na podlagi drugega odstavka 19. člena ZSPJS. Vendar po presoji sodišča niti te odločitve ni možno izpodbijati s tožbo v upravnem sporu, saj ne gre za upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1, ker je uvrstitev v višji plačni razred od plačnega razreda delovnega mesta oziroma naziva na podlagi drugega odstavka 19. člena ZSPJS predvidena kot možnost (ki jo ima v obravnavanem primeru lokalna skupnost kot ustanovitelj javnega zavoda, skupaj z državo kot financerjem), ne pa kot pravica javnega uslužbenca.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes
Tožnik v času odločanja ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje upravnega spora. Iz obvestila tožene stranke z dne 24. 3. 2022 izhaja, da je tožnik 16. 11. 2021 samovoljno zapustil Azilni dom in se vanj ni več vrnil.
občinski prostorski načrt (OPN) - odločba Ustavnega sodišča - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Ustava ne predvideva pristojnosti (rednih) sodišč za presojo ustavnosti in zakonitosti podzakonskih predpisov in splošnih aktov s pooblastilom, da v primeru njihovega neskladja z Ustavo ali zakonom take akte odpravijo ali razveljavijo. Ustavno sodišče je edino, ki sme kot varuh ustavnosti in zakonitosti na zahtevo upravičenih predlagateljev ali na pobudo vsakogar, ki za to izkaže pravni interes, z za vse obvezujočim učinkom poseči v zakone, podzakonske predpise in druge splošne pravne akte. Zgoraj opisani položaj Ustavnega sodišča in njegove posebne ustavno določene pristojnosti, ki jih Ustava rednim sodiščem ne podeljuje, zato ne omogočajo drugega zaključka kot to, da je pristojnost Ustavnega sodišča za presojo skladnosti podzakonskih predpisov in predpisov lokalnih skupnosti, vključno s pooblastilom, da te predpise ob ugotovitvi njihove protiustavnosti ali nezakonitosti razveljavi oziroma odpravi, izključne narave.
COVID-19 - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - varstvo ustavnih pravic - osnovna šola - pravni interes - zavrženje tožbe
Tožnika ne izkazujeta več pravnega interesa za ugotovitev, da je zahteva tožene stranke po 3 x tedenskem testiranju nezakonita ter da nedopustno posega v ustavne pravice, saj tožena stranka tega ne zahteva več. Iz istih razlogov tožnika tudi nimata več pravnega interesa za to, da bi bilo odločeno, da bi se toženi stranki prepovedovalo pogojevati vstop v šolo z izpolnjevanjem pogoja PCT, saj se ta pogoj ne zahteva več.
lekarniška dejavnost - dovoljenje za poslovanje - podružnica - lekarna - položaj stranke v upravnem postopku - pravni interes
Zgolj zaradi mnenja, ki ga je dala v postopku izdaje dovoljenja, tožnica še ne izkazuje položaja stranke v postopku. Prav tako ji tega položaja ne vzpostavlja (zatrjevana osebna) vročitev izpodbijane odločbe, saj ni izkazano in niti ne zatrjuje, da bi vložila zahtevo iz drugega odstavka 229. člena ZUP. Pač pa ji je bil položaj stranke v upravnem postopku konkludentno priznan z odločitvijo o njeni pritožbi.
Vsakdo, ki v upravnem sporu nastopa kot tožnik, mora izkazovati obstoj procesnih predpostavk, katerih izpolnjenost je v pristojni presoji samega sodišča, ki ni vezano na predhodna stališča oziroma odločitve upravnega organa. Kar pomeni, da tudi ni vezano na stališče toženke o položaju (stranke), ki ga ima ali ga je imela tožeča stranka v upravnem postopku.
V konkretnem primeru se izpodbijani akt na tožečo stranko oziroma na upravičenja, ki se tičejo neposredno tožeče stranke, nedvomno in tudi nesporno ne nanaša. Aktivne legitimacije pa tožeča stranka tudi nima zaradi varovanja javnega interesa, na katerega se smiselno s tem, ko navaja, da vlaga tožbo tudi iz razloga, ker gre za rešitev pomembnega pravnega vprašanja, sklicuje v svojih vlogah. ZUS-1 namreč nevladnih organizacij kot aktivno legitimiranih zaradi varstva javnega interesa ne določa. Takšnega položaja tožeči stranki tudi ne dajejo materialni predpisi.
ZUreP-2 člen 58. URS člen 160, 160/1. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.
stvarna pristojnost - neustavnost zakona - presoja ustavnosti in zakonitosti podzakonskega akta - zavrženje tožbe
Položaj Ustavnega sodišča in njegove posebne ustavno določene pristojnosti, ki jih Ustava rednim sodiščem ne podeljuje, zato ne omogočajo drugega zaključka kot to, da je pristojnost Ustavnega sodišča za presojo skladnosti podzakonskih predpisov in predpisov lokalnih skupnosti, vključno s pooblastilom, da te predpise ob ugotovitvi njihove protiustavnosti ali nezakonitosti razveljavi oziroma odpravi, izključne narave. Zato je bila izpodbijana zakonska ureditev, ki je enake pristojnosti podeljevala upravnemu sodstvu, v neskladju s tretjo oziroma četrto alinejo prvega odstavka 160. člena in prvim odstavkom 161. člena Ustave.
stvarna pristojnost - neustavnost zakona - presoja ustavnosti in zakonitosti podzakonskega akta - zavrženje tožbe
Položaj Ustavnega sodišča in njegove posebne ustavno določene pristojnosti, ki jih Ustava rednim sodiščem ne podeljuje, zato ne omogočajo drugega zaključka kot to, da je pristojnost Ustavnega sodišča za presojo skladnosti podzakonskih predpisov in predpisov lokalnih skupnosti, vključno s pooblastilom, da te predpise ob ugotovitvi njihove protiustavnosti ali nezakonitosti razveljavi oziroma odpravi, izključne narave. Zato je bila izpodbijana zakonska ureditev, ki je enake pristojnosti podeljevala upravnemu sodstvu, v neskladju s tretjo oziroma četrto alinejo prvega odstavka 160. člena in prvim odstavkom 161. člena Ustave.
stvarna pristojnost - neustavnost zakona - presoja ustavnosti in zakonitosti podzakonskega akta - zavrženje tožbe
Položaj Ustavnega sodišča in njegove posebne ustavno določene pristojnosti, ki jih Ustava rednim sodiščem ne podeljuje, zato ne omogočajo drugega zaključka kot to, da je pristojnost Ustavnega sodišča za presojo skladnosti podzakonskih predpisov in predpisov lokalnih skupnosti, vključno s pooblastilom, da te predpise ob ugotovitvi njihove protiustavnosti ali nezakonitosti razveljavi oziroma odpravi, izključne narave. Zato je bila izpodbijana zakonska ureditev, ki je enake pristojnosti podeljevala upravnemu sodstvu, v neskladju s tretjo oziroma četrto alinejo prvega odstavka 160. člena in prvim odstavkom 161. člena Ustave.
ZUreP-2 člen 58. URS člen 160, 160/1. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.
stvarna pristojnost - neustavnost zakona - presoja ustavnosti in zakonitosti podzakonskega akta - zavrženje tožbe
Položaj Ustavnega sodišča in njegove posebne ustavno določene pristojnosti, ki jih Ustava rednim sodiščem ne podeljuje, zato ne omogočajo drugega zaključka kot to, da je pristojnost Ustavnega sodišča za presojo skladnosti podzakonskih predpisov in predpisov lokalnih skupnosti, vključno s pooblastilom, da te predpise ob ugotovitvi njihove protiustavnosti ali nezakonitosti razveljavi oziroma odpravi, izključne narave. Zato je bila izpodbijana zakonska ureditev, ki je enake pristojnosti podeljevala upravnemu sodstvu, v neskladju s tretjo oziroma četrto alinejo prvega odstavka 160. člena in prvim odstavkom 161. člena Ustave.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - upravni akt - odločba organa druge stopnje - zavrženje tožbe
Predmet odločanja v upravnem sporu je le tisti dokončni upravni akt, s katerim je po vsebini odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke. Odločba drugostopenjskega organa, s katerim se zavrne pritožbo ali vsebinsko ne poseže v odločitev prvostopenjskega orgna, ni tak akt. Tako je tudi ustaljeno stališče upravno sodne prakse (npr. sklepa VSRS I Up 457/2009 in I Up 574/2008) in pravne teorije.