Ker je tožnica v predmetni zadevi po tem, ko ji je bila (kot navaja v vlogi z dne 15. 3. 2022) vročena drugostopenjska odločba, sodišču sporočila, da tožbo umika (in da pri njej torej ne vztraja več), je sodišče v skladu s citiranim tretjim odstavkom 39. člena ZUS-1 predmetni postopek ustavilo.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - neto tlorisna površina objekta - trditveno in dokazno breme
V tej zadevi je relevantno, ali obstajajo opravičljivi razlogi, da je tožnik šele v tožbi oporekal neto tlorisni površini stavbe. Ta ugovor bi bil torej upošteven le, če bi izkazal, da ga upravičeno ni mogel navajati v postopku izdaje upravnega akta. Tožnik je na naroku pojasnil, da površini stavbe v upravnem postopku ni ugovarjal, ker gre za podatek, razviden iz javnih evidenc in bi jih morala toženka poznati, kar po presoji sodišča ni opravičljiv razlog.
stroški brezplačne pravne pomoči - spor o stroških in nagradi odvetnika za izvajanje brezplačne pravne pomoči - odmera stroškov zastopanja - pravni interes - bistvena kršitev določb upravnega postopka
Za vsakega tožnika je bila izdana svoja odločba o Bpp, zato bi moral organ za Bpp o stroških oziroma stroškovniku odločiti za vsakega prosilca oz. tožnika posebej, česar pa ni storil, temveč je odločil o enotnih stroških v skupnem znesku, zato je izpodbijani akt nepravilen in nejasen. Tožena stranka bi morala natančno precizirati, kolikšni stroški zastopanja iz naslova Bpp so bili odmerjeni izvajalcu Bpp za vsakega od upravičencev po dveh odločbah Bpp, ne pa mu odmerjati skupnih stroškov za oba upravičenca. Zato je v tem delu izpodbijani akt neobrazložen in se ga ne da preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka.
odmera dohodnine - rok za vložitev tožbe - preuranjena tožba - zavrženje tožbe
Tožeča stranka je tožbo vložila zoper odločitev organa prve stopnje, zoper katero je vložila tudi pritožbo. Ker odločitev organa prve stopnje ni odločba, s katero je bil postopek končan, tožba zoper njo ni dovoljena.
ZGO-1 člen 152, 156a, 156a/1, 156a/1-4. ZUS-1 člen 17, 17/1, 17/2.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - izvršitev inšpekcijske odločbe - odlog izvršbe - ponovni predlog za odlog izvršbe - pravica do doma - stranka v upravnem sporu - stranka oziroma stranski udeleženec v upravnem postopku - začasna odredba - zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe
Iz odločbe Ustavnega sodišča U-I-64/14 z dne 12. 10. 2017 izhaja, da je presoja sorazmernosti posegov po določbah zakona, ki ureja graditev objektov, sporna le v primeru vprašanja posega v pravico do doma, ne pa v primeru objektov, ki nimajo te funkcije. Tudi večkratni odlog izvršbe je Ustavno sodišče predvidelo le za te zadeve, ne pa za druge primere nelegalnih gradenj. V predmetni zadevi ni spora o tem, da objekt, na katerega se nanaša izrečeni inšpekcijski ukrep in za katerega je tožnik ponovno (drugič) predlagal odlog izvršitve njegove odstranitve, ni tožnikov dom. To, da je tožnik nanj navezan in ga koristi, pa mu tudi ne daje lastnosti doma.
ZDR-1 člen 4, 4/1, 11, 11/1, 13, 13/2. ZUP člen 9, 142, 229, 237, 237/3, 237/3-2, 237/3-7. ZUS-1 člen 17, 17/1, 17/2.
inšpekcijski postopek - ukrep delovnega inšpektorja - prepoved opravljanja delovnega procesa in uporabe sredstev - obstoj delovnega razmerja - samostojni podjetnik - elementi delovnega razmerja - pogodba civilnega prava - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave - stranka v upravnem sporu - stranka oziroma stranski udeleženec v upravnem postopku
Načelo zaslišanja stranke je eno od temeljnih načel upravnega postopka. Vrhovno sodišče RS je v sklepu X Ips 326/2014 z dne 25. 11. 2015 sprejelo stališče, da možnost izjave pomeni pravico stranke, da navede vsa dejstva, ki lahko prispevajo k njenemu uspehu v postopku. To pravico pa lahko izkoristi le, če sta izpolnjena dva pogoja: če ve, v kakšnem kontekstu bodo dejstva uporabljena in če ve, kakšne dodatne okoliščine bi lahko v zvezi z njimi navedla. Vrhovno sodišče RS je hkrati opozorilo, da se pravica do izjavljanja ne nanaša le na dejanske, temveč tudi na pravne vidike zadeve. Namen pravice do izjavljanja je namreč zagotoviti vsakomur, da lahko sovpliva na tek postopka in odločitev upravnega organa. Na to odločitev pa, poleg pravno relevantnih dejstev, vpliva tudi odločitev, katere pravne norme bo upravni organ uporabil in kako jih bo razlagal.
ZBPP člen 43, 48, 49. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6, 36/2.
brezplačna pravna pomoč - nagrada in stroški odvetnika - povračilo stroškov in izplačilo nagrade odvetniku - tožba v upravnem sporu - pravni interes za vložitev tožbe
Ker ZBPP predvideva primere, ko je upravičenec do brezplačne pravne pomoči dolžan povrniti sredstva, plačana iz naslova brezplačne pravne pomoči (43., 48. in 49. člen ZBPP), bi imela tožeča stranka kot upravičenka do brezplačne pravne pomoči pravni interes za vložitev tožbe le, če bi bila z izpodbijanim sklepom odvetnici priznana nagrada, tožeča stranka pa bi menila, da je nagrada za opravljene storitve brezplačne pravne pomoči odmerjena previsoko.
COVID-19 - epidemija - sprememba predpisa - zahteva za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe - pravni interes
Odlok samotestiranja učencev oziroma pogoja PCT za potrebe izvajanja vzgojno - izobraževalnega programa ne določa več, kar pomeni, da je tožnikom ponovno dovoljeno obiskovanje šole oziroma pouka brez izpolnjevanja pogoja PCT in od 5. 3. 2022 dalje nošenja mask.
Tožniki, ki zahtevajo izdajo začasne odredbe, s katero bi se jim dopustilo obiskovanje pouka brez izpolnjevanja pogoja PCT in nošenja mask, zato ne izkazujejo več pravnega interesa za izdajo začasne odredbe.
javni poziv - COVID-19 - nepopolna vloga - poziv na dopolnitev vloge
Javni razpisi in javni pozivi niso (zakonski niti podzakonski) predpisi.
V javnem razpisu oziroma pozivu navedenih postopkovnih pravil, ki nimajo podlage v predpisu, ni mogoče upoštevati in na njihovi podlagi sprejeti odločitve.
Tožena stranka je že v javnem pozivu določila, da bo za preverjanje izpolnjevanja pogojev po potrebi zahtevala dodatna pojasnila in dokazila s strani prijavitelja. Vendar pri obravnavi tožničine vloge tega tožena stranka ni storila, temveč je listino (prvo stran pogodbe) vsebinsko presojala v smislu (ne)izpolnjevanja pogoja, ki ga je določal Javni poziv.
mednarodna zaščita - zavrženje tožbe - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - pridržanje - pravni interes - prenehanje omejitve gibanja
Ker je z dnem 24. 2. 2022 ukrep pridržanja prenehal, v tej zadevi ni več izkazan pravni interes tožnika za tožbo na odpravo izpodbijanega sklepa, ker ta od navedenega datuma ne učinkuje več.
pavšalne navedbe - celovita presoja vplivov na okolje
Iz prvega odstavka 20. člena ZUS-1 izhaja, da mora tožnik v tožbi razložiti, zakaj toži, sodišče pa je v skladu s prvim odstavkom 20. člena ZUS-1 pri odločanju vezano na trditveno podlago v tožbi, saj preizkuša dejansko stanje le v okviru tožbenih navedb. Po drugem odstavku 37. člena ZUS-1 po uradni dolžnosti pazi le na ničnost upravnega akta. Ker mora tožnik v tožbi jasno navesti argumente, s katerimi utemeljuje vloženo tožbo, se je sodišče v predmetnem upravnem sporu dolžno opredeliti le do navedb, ki jih je navajal v tožbi. V vsakem pravnem sredstvu je torej treba razloge določno navesti, saj za sklicevanje na predhodne vloge ni pravne podlage v zakonu.1
varstvo ustavnih pravic - subsidiarni upravni spor - osnovna šola - izobraževanje - pogoj - pravni interes - začasna odredba
Tožnika, ki zahtevata izdajo sodbe, s katero bi se jima dopustilo obiskovanje šole brez izpolnjevanja pogoja PCT, ne izkazujeta več pravnega interesa za tožbo, saj Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID (Uradni list RS, št. 22/2022) samotestiranja učencev oziroma pogoja PCT za potrebe izvajanja vzgojno-izobraževalnega programa ne določa (več), kar pomeni, da je od 21. 2. 2022 dalje tožnikoma dovoljeno obiskovanje šole oziroma pouka brez izpolnjevanja navedenega pogoja.
varstvo ustavnih pravic - subsidiarni upravni spor - osnovna šola - izobraževanje - pogoji - pravni interes - začasna odredba
Tožnik, ki zahteva izdajo sodbe, s katero bi se mu dopustilo obiskovanje šole brez izpolnjevanja pogoja PCT, ne izkazuje več pravnega interesa za tožbo, saj Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID (Uradni list RS, št. 22/2022) samotestiranja učencev oziroma pogoja PCT za potrebe izvajanja vzgojno-izobraževalnega programa ne določa (več), kar pomeni, da je od 21. 2. 2022 dalje tožniku dovoljeno obiskovanje šole oziroma pouka brez izpolnjevanja navedenega pogoja.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - sklep o ustavitvi postopka - stranski udeleženec - uveljavljanje svoje pravice ali pravne koristi - pravni interes - zavrženje tožbe
Iz tožničinih navedb in iz listin upravnega spisa nesporno izhaja, da je bilo pritožbi zoper navedeno odmerno odločbo ugodeno in v ponovljenem postopku sprejet sklep o ustavitvi postopka. Po presoji sodišča tožnica ne izkazuje pravnega interesa za ta upravni spor in ni vsaj verjetno izkazala, da bi ugoditev tožbi (odprava izpodbijanega sklepa) pomenila zanjo določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogla doseči oz. bi si v primeru ugoditve predmetni tožbi izboljšala svoj pravni položaj.
ZUP člen 273. ZUS-1 člen 25, 25/5, 39, 39/3. ZPP člen 154, 155.
upravni spor - sprememba ali odprava odločbe v zvezi z upravnim sporom - umik tožbe - ustavitev postopka - stroški postopka
V obravnavani zadevi sta tožnika tožbo umaknila, ker je organ med sodnim postopkom izdal drug upravni akt, s katerim je odpravil izpodbijanega.
Kateri stroški so potrebni in koliko znašajo odloči sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin. Priglašenih stroškov za pregled listin in študij upravnega spisa sodišče ni priznalo, ker je ta strošek priznan v okviru stroškov za sestavo tožbe. Sodišče prav tako ni priznalo stroškov konference s stranko, saj je to vsebovano v okviru priznanih stroškov za vložitev tožbe.
ZBPP člen 34, 34/2. ZUP člen 65, 65/4, 65/5. ZUS-1 člen 2, 5, 36, 36/1, 36/1-4.
sodna taksa - predlog za oprostitev plačila sodne takse - pristojnost sodišča - sklep o nepristojnosti - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
V konkretnem primeru tožnik s tožbo izpodbija sklep, s katerim je toženka zaradi nepristojnosti tožnikovo prošnjo za oprostitev plačila sodnih taks odstopila v reševanje pristojnemu sodišču. Tak akt upravnega organa, četudi je izdan v obliki sklepa, kot je bilo v konkretnem primeru, pa v materialnopravnem smislu ni akt, katerega zakonitost bi bilo dopustno presojati v upravnem sporu. Tožnikova prošnja je bila z izpodbijanim sklepom odstopljena iz razloga nepristojnosti upravnega organa, zato z njim ni bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke s področja upravnega prava, z njim pa tudi ni bil končan postopek odločanja (o izdaji upravnega akta), saj bo odločitev o oprostitvi plačila sodnih taks sprejeta v postopku pred pristojnim sodiščem, v okviru katerega bo imel tožnik tudi dopustna pravna sredstva in sodno varstvo.
Odgovor na predlog za vračilo vozniškega dovoljenja ne predstavlja posamičnega akta izdanega pri izvrševanju upravne funkcije, temveč gre za odgovor informativne narave, ki ni upravna odločba ali drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta.
URS člen 153, 153/4, 160, 160/1, 160/1-3, 160/1-4. ZUreP-2 člen 58. ZUstS člen 44, 47. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.
prostorsko načrtovanje - občinski prostorski načrt (OPN) - odločba Ustavnega sodišča - ugotovitev neskladnosti zakona z Ustavo - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Upravna sodišča razveljavljenega 58. člena ZUreP-2 v odprtih postopkih, v katerih o tožbenem zahtevku še ni bilo pravnomočno odločeno, ne smejo uporabljati, in posledično za odločanje o tožbah, vloženih na njegovi podlagi, niso (več) pristojna.
URS člen 157. ZUS-1 člen 4, 4/1, 36, 36/1, 36/1-4.
COVID-19 - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - pogoj PCT - osnovna šola - izobraževanje - subsidiarni upravni spor - varstvo ustavnih pravic v upravnem sporu - procesne predpostavke za tožbo - zavrženje tožbe
Po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča RS morajo biti tudi za sodno varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin v upravnem sporu na podlagi 4. člena ZUS-1 izpolnjeni zakonsko predpisani pogoji. Taka tožba je dovoljena, če je v njej zatrjevano dejanje javne oblasti, ki naj bi posegalo v človekove pravice in temeljne svoboščine tožnika, izvedeno s strani organa države oziroma samoupravne lokalne skupnosti ali nosilca javnega pooblastila pri izvrševanju njegovih oblastvenih pooblastil. Delovanje tožene stranke v obravnavani zadevi pa niti z vidika splošne opredelitve njenih nalog, ki so podrejene ciljem izobraževanja, niti z vidika ravnanja v konkretnem primeru ne ustreza opisanim značilnostim oblastvenega delovanja.
ZUS-1 člen 40, 40/3. ZUP člen 3, 3/3, 140, 140/2. Statut Univerze v Ljubljani (2017) člen 125.
študent - visoko šolstvo - vpis v višji letnik - pogojni vpis v višji letnik - daljša bolezen - subsidiarna uporaba ZUP - upravičeni razlogi - prosti preudarek - prekluzija
Tretji odstavek 3. člena ZUP določa, da se ZUP uporablja tudi v primerih, kadar izvajalci javnih služb odločajo o pravicah in obveznostih uporabnikov njihovih storitev. V obravnavanem primeru gre prav za tovrstno zadevo.
Izjemni vpis v višji letnik urejata 125. člen Statuta Univerze v Ljubljani in 86. člen Pravil Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. V skladu z drugim odstavkom 125. člena Statuta lahko študent izjemoma zaprosi za vpis v višji letnik, če ima opravljene obvezne vsebine v skladu s študijskim programom in minimalni obseg kreditnih točk tekočega letnika ter ima izkazane upravičene razloge. Med drugim je v tem določilu tudi določeno, da je upravičeni razlog tudi daljša bolezen študenta. Vsebinsko enako je tudi določilo 86. člena Pravil Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, kjer je prav tako navedeno, da se študent lahko izjemoma vpiše v višji letnik, če je v tekočem letniku opravil študijske obveznosti v obsegu najmanj 40 kreditnih točk in če ima za to upravičene razloge, med temi razlogi pa je prav tako navedena daljša bolezen. Iz teksta obeh besedil je razvidno, da gre v obravnavanih primerih za odločanje po prostem preudarku, saj je v besedilih obeh predpisov navedena stavčna zveza, da se študent „lahko“ vpiše v višji letnik, če za to obstajajo upravičeni razlogi.