denacionalizacija – dovoljenost revizije – pravica stranke, izražena v denarni vrednosti – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Če je predmet upravnega spora procesno vprašanje (zavrženje zahteve tožnikov za denacionalizacijo zaplenjenega premoženja), ne gre za pravico ali obveznost stranke, izraženo v denarni vrednosti.
Ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, če je pravno vprašanje, ki je v obravnavani zadevi bistveno za odločitev, že rešeno v upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča, izpodbijana odločitev pa od navedenega stališča upravnosodne prakse Vrhovnega sodišča ne odstopa.
Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, izguba možnosti vrnitve zaplenjenega premoženja in njegova velika vrednost ne predstavlja zelo hudih posledic izpodbijane odločitve.
ZDen člen 16, 16/3, 42, 88, 88/2. ZUS-1 člen 83, 85, 86.
denacionalizacija – dovoljena revizija – vračilo podržavljenega premoženja v obliki odškodnine v obveznicah – podržavljeno premoženje prodano fizičnim osebam po uveljavitvi ZDen – ničćnost pravnega posla
ZDen je v prvem odstavku 88. člena sicer določil, da z dnem uveljavitve tega zakona ni dopustno nobeno razpolaganje z nepremičninami oziroma premoženjem, glede katerega po določbah tega zakona obstaja dolžnost vrnitve. Po določbi drugega odstavka 88. člena ZDen so pravni posli in enostranske izjave volje, ki so v nasprotju z prejšnjim odstavkom, nični. Ta določba pa ne pomeni, da se o ničnosti odloča v denacionalizacijskem postopku, niti to vprašanje v denacionalizacijskem postopku ni predhodno vprašanje v smislu Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), saj je tudi brez njegove rešitve mogoče rešiti obravnavano denacionalizacijsko zadevo.
začasna odredba – pravnomočno zavrnjen zahtevek o glavni stvari – pravni interes
Če je o zadevi že pravnomočno odločeno in je tožnikov zahtevek pravnomočno zavrnjen, potem izdaje začasne odredbe po 32. členu ZUS-1, s katero naj bi se zahtevek zavaroval, ni več mogoče izdati.
Ne glede na določbo 88. člena ZDen pa po presoji Vrhovnega sodišča predhodno ugotavljanje ničnosti spornih kupoprodajnih pogodb pred pristojnim sodiščem ni predhodno vprašanje v smislu ZUP, saj je tudi brez njegove rešitve mogoče rešiti obravnavano denacionalizacijsko zadevo.
ZDen člen 2, 12. ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3.
denacionalizacija – upravičenec – dovoljenost revizije - spor, izražen v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje - razlaga 12. člena ZDen – natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja – ustaljena sodna praksa – razlaga ustavne odločbe - zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme – nedovoljena revizija
Po prvem odstavku 2. člena ZDen je denacionalizacija (praviloma) vrnitev premoženja v naravi, zato načelno ne gre za spor, v katerem je pravica stranke izražena v denarni vrednosti. Revidentka sicer navaja vrednost premoženja, katerega vrnitev zahteva. Glede na to, da je v obravnavani zadevi sporno vprašanje samega upravičenja do denacionalizacije v zvezi z 12. členom ZDen, torej priznanje položaja upravičenca do denacionalizacije, to ni zahtevek, ki bi bil izražen v denarni vrednosti.
Ker je revidentka pravno vprašanje opredelila le na splošni ravni, brez navedbe, katero konkretno pravno pravilo naj bi bilo prekršeno, ni opisala njegovega pomena za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava oziroma za razvoj prava preko sodne prakse, tudi ni izkazan pogoj za dovolitev revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZUP(1986) člen 125, 125/2. ZUP člen 129. ZDen člen 6, 6/2.
denacionalizacija - dovoljenost revizije – vrednostni kriterij – procesna odločitev – pomembno pravno vprašanje – razmerje med določbami 125. člena ZUP (1986)in 120. člena ZUP - ni pomembno pravno vprašanje v obravnavani zadevi – zelo hude posledice – pričakovanje pridobitve premoženja
V postopku za uveljavljanje pravic po ZDen se uporablja ZUP/86. Zato razmerje med določbama drugega odstavka 125. člena ZUP/86 in 129. členom ZUP ni pomembno pravno vprašanje.
SZ-1 člen 173, 173/2, 173/3. SZ člen 128. ZUS-1 člen 83, 83/2-1.
dovoljena revizija – vrednostni kriterij - najemnik v denacionaliziranem stanovanju – nadomestni odkup – pogoj „bivanja“ v stanovanju
„Bivanje“ v stanovanju (ki je bilo predmet denacionalizacije), glede katerega stranka uveljavlja ugodnosti iz 173. člena SZ-1, je materialnopravni pogoj za uveljavljanje ugodnosti do pridobitve nadomestil po navedeni določbi.
ZDen člen 2, 2/1, 19, 19/1-2. ZUS-1 člen 83, 83/2-2.
denacionalizacija – dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – pridobitev statusa javnega dobra na podlagi dejanske uporabe – ovire za vračanje v naravi – javna cesta - neurejen pravni status – javna površina – arkadni hodnik
Tudi če pravni status nepremičnine, ki je predmet vračanja po ZDen, ni urejen v skladu s predpisi, to še ne pomeni, da je tako nepremičnino, ki pa se dejansko uporablja za splošno rabo, mogoče vrniti v naravi.
Glede na dejanske ugotovitve v tej zadevi, da je obravnavani arkadni hodnik v naravi sestavni del javne površine – javne ceste in se uporablja kot pot za pešce, dejansko predstavlja sestavni del objektov s področja prometa, je zanj ne glede na to, da ni v skladu z ZJC oziroma ZGO-1 opredeljen kot javno dobro, tudi po presoji Vrhovnega sodišča podana ovira iz 2. točke drugega odstavka 19. člena ZDen, zaradi katere se v postopku denacionalizacije ne more vrniti v naravi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - POGODBENO PRAVO
VS0013430
ZDen člen 88. ZPP člen 402, 404.
denacionalizacija - prepoved razpolaganja s premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve - ničnost pogodbe - prenos pravice uporabe - zavezovalni pravni posel - zmotna uporaba materialnega prava - obnova postopka - odločitev o predhodnem vprašanju - odločitev o reviziji
Drugačna rešitev predhodnega vprašanja na matičnem področju ne more biti obnovitveni razlog.
V prejšnjem sistemu družbene lastnine vpis prenosa pravice uporabe v zemljiško knjigo ni imel konstitutivnega pomena. Zato za odločitev o tem, ali je bila s pogodbo iz leta 1986 že prenesena pravica uporabe na spornih nepremičninah, ne more biti pomembno, ali je ta pogodba vsebovala zemljiškoknjižno dovolilo.
Sodišče prve stopnje zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča, da je do prenosa pravice uporabe lahko prišlo le na podlagi razpolagalnega in ne le na podlagi zavezovalnega pravnega posla, niti ni ugotavljalo prave pogodbene volje strank ampak je le navrglo, da pogodba iz leta 1986 vsebuje elemente zavezovalnega pravnega posla. Sodišče druge stopnje pa je v tem delu sodbo sodišča prve stopnje sicer skušalo dopolniti, vendar se zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča prav tako ni opredelilo do pravno pomembnih pritožbenih navedb.
ZDen člen 25, 25/3, 26, 45. ZSOS člen 7, 7/2. Uredba o izdaji obveznic in o izvrševanju odločb, ki se glasijo na odškodnino, za katero je zavezanec Slovenski odškodninski sklad člen 7, 7/2.
denacionalizacija - pravna praznina - odškodnina za povečano vrednost podržavljenega premoženja - vrednost ob podržavljenju ni predmet tega upravnega spora - obresti za odškodnino - bistvena kršitev določb postopka, ki jo odpravi Vrhovno sodišče samo
Vrhovo sodišče meni, da sta v obravnavni zadevi tako tožena stranka kot prvostopno sodišče v izpodbijanih aktih po nepotrebnem in v nasprotju z vsebino izreka izpodbijane odločbe tožene stranke presojala pravilnost in zakonitost vrednosti podržavljenega premoženja po stanju ob podržavljenju in po stanju ob vračanju, saj je o tem odločeno z odločbo tožene stranke z dne 30. 10. 2006, ki pa ni predmet tega upravnega spora.
Vrhovno sodišče pa se pridružuje stališču tožene stranke in prvostopnega sodišča, da je v skladu s tretjim odstavkom 25. člena z izpodbijano odločbo pravilno in zakonito odločeno, da se odškodnina za povečano vrednost podržavljenega premoženja v višini 187.063,05 DEM (to je razlika med vrednostjo podržavljenega premoženja ob podržavljenju v višini 57. 543,80 DEM in vrednostjo ob vračanju v višini 244.606,85 DEM, ki sta ugotovljeni z odločbo tožene stranke z dne 30. 10. 2006) plačuje v dveh obrokih na leto v obdobju 10 let, da se obračunavajo obresti po 6 % obrestni meri, da se obresti obračunavajo dekurzivno na konformni način, ter da prvi obrok zapade v plačilo zadnjega dne naslednjega meseca po preteku šestih mesecev po pravnomočnosti odločbe tožene stranke z dne 6. 11. 2006.
Kot že navedeno, je v tretjem odstavku 25. člena ZDen določeno, da se z odločbo o denacionalizacij določi rok za plačilo odškodnine zaradi povečanja vrednosti podržavljenega premoženja, ki ne sme biti krajši kot 10 let, začetek odplačevanja in drugi pogoji plačila, med drugim način plačila in obresti. Tako stališče izhaja tudi iz več odločitev Vrhovnega sodišča (med drugim X Ips 727/2007 z dne 27. 8. 2009 in U 774/95 z dne 30. 4. 1999) in iz odločbe Ustavnega sodišča U-I-129/95 z dne 4. 7. 1996.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1. ZDen člen 2, 2/2, 10, 10/2.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – vrednostni kriterij - zelo hude posledice – odškodnina od tuje države – vračanje v naravi
V obravnavani zadevi je sporno vprašanje samega upravičenja do denacionalizacije (ali je oseba imela pravico dobiti odškodnino od tuje države), to pa ni zahtevek, ki bi bil izražen v denarni vrednosti.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – pravni status zemljišč ob podržavljenju - zelo hude posledice
Ne gre za pomembno pravno vprašanje po vsebini obravnavane zadeve, če izpodbijana odločitev glede vprašanja, ki je bistveno za odločitev v zadevi, ne odstopa od ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča.
Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje premoženja, obstoj zelo hudih posledic ni izkazan z vrednostjo premoženja v obravnavani zadevi in drugih postopkih, ki tečejo v zvezi z istim denacionalizacijskim zahtevkom. Revidenta zelo hudih posledic nista izkazala niti s sklicevanjem na nevarnost, da bo zaradi starosti prič s časom onemogočena izvedba dokaza z njihovim zaslišanjem, saj ta nevarnost ne predstavlja posledice izpodbijane odločitve.
denacionalizacija – dovoljena revizija – izpolnjen vrednostni pogoj - denacionalizacija poslovnega deleža družbe - podržavljenje premoženja brez pravne podlage – predpostavke – pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje – pravilnost dokazne ocene
V okviru izpolnjevanja predpostavk za utemeljenost denacionalizacijskega zahtevka na podlagi 4. člena ZDen za premoženje, podržavljeno z ukrepom državnega organa brez pravnega naslova, je vlagatelj dolžan izkazati tako lastništvo premoženja v času podržavljenja kot tudi dejstvo prehoda tega premoženja v eno od oblik podržavljenega premoženja, to je v splošno ljudsko premoženje, državno, družbeno ali zadružno lastnino. Presoja tožene stranke in sodišča prve stopnje, da revident v obravnavanem primeru navedenih predpostavk ni izkazal, sodi v okvir ugotavljanja popolnega in pravilnega dejanskega stanja, ki pa glede na določbo drugega odstavka 85. člena ZUS-1 ne more biti predmet preizkusa v revizijskem postopku.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – pravica, izražena v denarni vrednosti – razlika med vrednostjo premoženja v naravi in priznano odškodnino – zelo hude posledice
Pravica do vračila premoženja v naravi, ki jo revident uveljavlja z obravnavano revizijo, ni pravica, izražena v denarni vrednosti.
Oseba, ki je sicer z enim ali več tožnikov v pravnem razmerju, ki po svoji naravi daje podlago za priznanje procesnega položaja enotnega sospornika, nima procesnega položaja tožnika, če oziroma dokler ni sama vstopila v ta položaj, se pravi, da je bodisi vložila tožbo bodisi med postopkom podala ustrezno pooblastilo za zastopanje v postopku.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
S sklicevanjem na obstoj pomembnega pravnega vprašanja ne da bi to vprašanje konkretno in natančno opredelil, navedel okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost v obravnavani zadevi, ter opredelil, zakaj meni, da ga je sodišče prve stopnje rešilo nezakonito, revident ne izpolni svojega trditvenega in dokaznega bremena glede obstoja pogojev za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, obstoja zelo hudih posledic ni mogoče izkazati zgolj z zatrjevanjem izgube možnosti vrnitve premoženja, ki je predmet denacionalizacijskega zahtevka.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – pomembno pravno vprašanje – odstop od sodne prakse - zelo hude posledice – kršitev postopka – kršitev ustavnih pravic
Če revident, ki uveljavlja dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ne opredeli, ali uveljavlja obstoj pomembnega pravnega vprašanja, odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča oziroma neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje, posledično pa tudi ne konkretizira pomembnega pravnega vprašanja po vsebini obravnavane zadeve oziroma ne navede sodne prakse Vrhovnega sodišča ali ne predloži primerov sodnih odločb iz prakse sodišča prve stopnje ter ne navede ostalih okoliščin, pomembnih za preizkus dovoljenosti revizije, ne izpolni svojega trditvenega in dokaznega bremena o obstoju pogojev za dovoljenost revizije po navedeni določbi ZUS-1.
Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, negativna odločitev o zahtevi za denacionalizacijo zato sama po sebi še ne pomeni zelo hude posledice v smislu določbe 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZUS člen 22, 22/1. ZUstS člen 44. ZPP člen 108, 108/2.
akt, ki se izpodbija v upravnem sporu – pomanjkljivost v tožbi - odprava pomanjkljivosti – učinki ustavne odločbe
Ker izpodbijani sklep o zavrženju tožbe, ki temelji na z odločbo Ustavnega sodišča razveljavljeni določbi drugega odstavka 108. člena ZPP, še ni postal pravnomočen, gre za situacijo iz 44. člena ZUstS, zato ga je bilo treba že iz tega razloga razveljaviti.
ugotovitev državljanstva – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – vprašanje, odločilno za rešitev v obravnavani zadevi – vsebina obravnavane zadeve – zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme
Pravno vprašanje, ki se ne nanaša na vsebino obravnavane zadeve, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Katere posledice naj bi revidentu zaradi izpodbijane odločbe nastale in, ali so to zelo hude posledice zanj, pa ni izkazal. Ni torej izkazal, da bi bila izpolnjena zatrjevana razloga za dovoljenost revizije.
ugotovitev državljanstva – dovoljenost revizije – pravica, izražena v denarni vrednosti – zelo hude posledice – povezanost postopka ugotovitve državljanstva z denacionalizacijskim postopkom
Zgolj sklicevanje na posledice, ki bi revidentu lahko nastale v drugem postopku – to je v denacionalizacijskem postopku, ne zadostuje za izkazanost pogoja zelo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, zlasti ob upoštevanju, da gre pri denacionalizacijskih zahtevkih le za pričakovanje morebitne pridobitve nekega novega premoženja.