denacionalizacija – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – čas podržavljenja – Odlok AVNOJ-a ali odločba o zaplembi – že rešeno vprašanje
Če je pomembno pravno vprašanje, ki ga izpostavlja revident, v sodni praksi Vrhovnega sodišča že rešeno, izpodbijana odločitev pa od te sodne prakse ne odstopa, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije iz določbe 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, revidenta zelo hudih posledic nista izkazala z navedbo, da sta zaradi izpodbijane odločitve prikrajšana za vrnitev zaplenjenega premoženja.
denacionalizacija - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe denacionaliziranega premoženja - višina odškodnine - neprofitna najemnina
Tožena stranka bi bila dolžna tožnici povrniti izgubljeno korist od nekdaj podržavljenega premoženja tudi v primeru, če bi sporna stanovanja ves čas oddajala zastonj.
ZDen člen 72, 72/2. ZOR člen 99, 99/1, 99/2, 1089. ZPP člen 360, 360/1, 339, 339/2-14.
razlaga pogodbe - razlaga spornih določil - denacionalizacija - vsebina poravnave - nejasen zapis poravnave - uporaba razlagalnih pravil - izostanek obrazložitve - poravnava, sklenjena v denacionalizacijskem postopku upravna poravnava
Razlagalno pravilo iz drugega odstavka 99. člena ZOR, po katerem se ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava, pa se uporabi samo za razlago spornih določb pogodbe.
Ključen kriterij za (ne)uporabo drugega odstavka 99. člena ZOR je namreč okoliščina o (ne)spornosti pogodbenega določila, saj navedena določba govori o spornih in ne morda o nejasnih določbah. To pa pomeni, da lahko stranka tudi v primerih na videz jasnega pogodbenega zapisa v pravdi uveljavlja, da je sporen in da je bil skupen namen pogodbenih strank drugačen, kot na prvi pogled izhaja iz zapisa poravnave, če se presoja tako, kot se glasi.
dovoljenost revizije - denacionalizacija - pričakovano premoženje - pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti - zelo hude posledice - trditveno in dokazno breme
V obravnavanem primeru gre za vrnitev premoženja, podržavljenega revidentovemu pravnemu predniku, torej gre le za pričakovanje morebitne pridobitve novega premoženja. Revident zato zelo hudih posledic ne more izkazati s sklicevanjem na zatrjevano večjo vrednost zemljišč, katerih vrnitev zahteva.
vrnitev zaplenjenega premoženja - ovire za vrnitev stvari v naravi - izvajanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja - nesorazmerni stroški nadomestitve nepremičnine - vrtec
Zakon določa dve situaciji, kdaj je bistveno okrnjena možnost za opravljanje dejavnosti: kadar sporne nepremičnine ni mogoče nadomestiti z drugo nepremičnino in kadar bi bila nadomestitev povezana z nesorazmernimi stroški. V tem delu zato ne gre za zahtevo, da morata biti izkazani obe situaciji ali pogoja kumulativno, saj za ugotovitev ovire zadostuje izkaz ene od obeh navedenih situacij.
Za odločitev o reviziji zadostuje že presoja, da bi bila nadomestitev nepremičnine, če bi se že našla ustrezna parcela za novo gradnjo ali stavba za prenovo, povezana z nesorazmernimi stroški. Revizijska graja je v tem delu očitno zgrešena, saj prezre pravilne razloge pritožbenega sodišča, da tudi upoštevanje (sicer neutemeljenega) ugovora v zvezi z dvema naknadno kupljenima parcelama za zagotovitev igrišča pri vrtcu ne pripelje do drugačnega rezultata.
ZUS-1 člen 83, 83/2. ZUP člen 279. ZDen člen 88, 88/2.
denacionalizacija - dovoljenost revizije – ničnost upravnega akta – pravica, izražena v denarni vrednosti – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Spor v zvezi s predlogom za izrek ničnosti upravne odločbe ni spor, v katerem je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti.
Ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, če pravno vprašanje, ki ga uveljavlja revident, ni pomembno po vsebini obravnavane zadeve.
vrnitev zaplenjenega premoženja - smiselna uporaba ZDen - tuje državljanstvo
Če bi zakonodajalec želel določiti smiselno uporabo vseh ali vsaj več določb ZDen, bi bila določba 145.a člena ZIKS drugačna. Tudi po mnenju revizijskega sodišča pa je ta določba jasna in njeno ekstenzivno tolmačenje, za kakršno se zavzema revidentka, ni pravilno. ZDen pozna določene omejitve tudi izven III. poglavja. Med temi omejitvami so določbe II. poglavja, kdo je upravičenec po tem zakonu, kdo se lahko šteje za upravičenca po tem zakonu in kdo ni upravičenec po tem zakonu (torej po ZDen). Sem sodita 9. in 10. člen ZDen, katerih smiselno uporabo neutemeljeno terja revidentka.
ZUS-1 83, 83/2-1. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 11, 11/2, 11/3.
dovoljena revizija – vrednostni kriterij – vrednotenje zemljišč - komunalna opremljenost zemljišč – priključek za preskrbo s pitno vodo – izvir pitne vode - studenec
Pojem preskrbe s pitno vodo po določbi 11. člena Navodila je treba razlagati v povezavi s pojmom komunalne opremljenosti zemljišča. Kot komunalo opremljeno zemljišče je po presoji Vrhovnega sodišča mogoče šteti le takšno zemljišče, ki je povezano z javno komunalno infrastrukturo. To pa pomeni, da se pogoj preskrbe s pitno vodo oziroma dostopa do priključka za preskrbo s pitno vodo po določbi 11. člena Navodila nanaša na možnost priključitve na sistem vodnega omrežja, ki je del javne komunalne infrastrukture, kar pa naravni izvir pitne vode ni.
denacionalizacija - prodaja nepremičnin - neodplačni pravni posel - darilo - namen daritve - prepustitev posesti - napake volje - grožnja, sila ali zvijača državnega organa oziroma predstavnika oblasti
Zmotna je presoja sodišč prve in druge stopnje, da je treba daritveni namen presojati ob trenutku prehoda posesti in ne ob trenutku sklenitve pogodbe.
dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje - zahteva za denacionalizacijo – vloga, vložena pred začetkom veljavnosti Zakona o denacionalizaciji
Pri presoji, ali je vlogo, vloženo pred začetkom veljavnosti ZDen, mogoče šteti kot pravočasen zahtevek za vrnitev podržavljenega premoženja v smislu ZDen, je treba izhajati iz samega namena, zaradi katerega je bil sprejet ZDen.
denacionalizacija - dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – ničnost odločbe - upravičeni predlagatelj za izrek ničnosti - zelo hude posledice
Če sodba sodišča prve stopnje glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ne odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, niso izpolnjeni pogoji za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – pravica oziroma obveznost, izražena v denarni vrednosti – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Za dovoljenost revizije po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ne zadošča le navedba vrednosti spornega predmeta, temveč mora revident tudi izkazati obstoj pogojev za dovoljenost revizije z navedbo in jasno utemeljitvijo podatkov o vrednosti spornega predmeta, pomembnih za dovoljenost revizije.
ZD člen 221, 221/1. ZDen člen 74, 74/1, 80, 81. ZS člen 83.
zahteva za varstvo zakonitosti - rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti - dedovanje denacionaliziranega premoženja - dodaten sklep o dedovanju - razdelitev premoženja na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju - izvedba novega zapuščinskega postopka
Možnost izdaje dodatnega sklepa o dedovanju je na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju izključena tudi takrat, kadar po istem zapustniku že obstoji pravnomočen sklep o dedovanju pred tem denacionaliziranega premoženja. Predmet vsake denacionalizacijske odločbe je individualiziran in poseben, zato se v skladu s prvim odstavkom 74. člena ZDen za vrnjeno premoženje po vsaki denacionalizacijski odločbi opravi nova zapuščinska obravnava in o njem odloči z novim sklepom o dedovanju.
denacionalizacija - dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašaje – ovire za vračilo v naravi - zelo hude posledice
Ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, če sodba sodišča prve stopnje glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ne odstopa od ustaljene upravnosodne prakse Vrhovnega sodišča.
Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, revidenta zanju zelo hudih posledic nista izkazala s sklicevanjem na vrednost obravnavanega premoženja.
ZPP člen 286, 362, 362/2, 370, 370/3. ZDen člen 16, 16/3, 18, 18/2, 25, 88. SPZ člen 107, 108, 109, 110.
denacionalizacija – ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe – 88. člen ZDen – adaptacija gospodarskega objekta v večstanovanjsko stavbo – nova stvar – vračilo v naravi – stečaj - posledice stečaja – izločitvena pravica – lastninsko preoblikovanje podjetij – prekluzija – revizijski razlogi – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ugovore oziroma trditve o nezavarovanju po določbah ZLPP je (takrat) drugi toženec postavil v ponovljenem postopku in sicer prepozno, po opravljenem prvem naroku za glavno obravnavo. Ugovor o lastninjenju po ZPPOLS, ki je s temi trditvami povezan, pa je bil postavljen šele v revizijah.
Premoženje (stanovanji) ni prešlo v stečajno maso, kot zmotno menijo tožene stranke, saj ob začetku stečajnega postopka ni bilo last prvega toženca. V konkretni zadevi zato začetek stečajnega postopka nad prvim tožencem ne pomeni ovire za vračilo premoženja tožniku v naravi. Tožnik ni stečajni upnik in zato nima, vse dokler stanovanji ne preideta v premoženje stečajnega dolžnika, nobene pravice, ki bi jo v stečajnem postopku moral zavarovati. Stanovanji bosta šele ob morebitnem tožnikovem uspehu v pravdi lahko prešli v stečajno maso. To pa bo tudi trenutek, ko bo tožnik lahko uveljavljal svoje pravice v stečajnem postopku. Šele ob uspešnem izpodbijanju prodajne pogodbe bo torej v okviru trditev, da sta stanovanji njegova last, lahko prijavil in uveljavljal na spornem premoženju izločitveno pravico.
Na objektu je bila opravljena adaptacija, ki je sicer spremenila njegovo namembnost, vendar je bila opravljena v tako majhnem obsegu, da so vsi bistveni konstrukcijski elementi objekta in njegov izgled ostali nedotaknjeni. Tak poseg v objekt ne zadostuje za sklep, da je z izgradnjo nastala nova stvar.
dovoljenost revizije – vrednostni kriterij – pomembno pravno vprašanje
Ker obresti za nepriznani del glavnice niso predmet odločanja v postopku denacionalizacije, z njimi ni mogoče izkazovati vrednosti izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno.
Ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije iz določbe 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, če izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje glede vprašanja, ki je bistveno za odločitev po vsebini obravnavane zadeve, ne odstopa od ustaljene upravnosodne prakse Vrhovnega sodišča.
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Glede na ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča, da je trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidentke, bi ta morala navesti natančna in konkretna vprašanja po vsebini obravnavane zadeve in povedati, zakaj je odločitev o njih pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.
Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, revidentka zanjo zelo hudih posledic ni izkazala z zatrjevanjem, da po spornem zemljišču teče edini možni dostop do njene stanovanjske hiše in drugih zemljišč.
dovoljenost revizije – vrednostni kriterij – zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme
Ker spor v zvezi s predlogom za izrek ničnosti upravne odločbe ni spor, izražen v denarni vrednosti, že iz tega razloga ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Revidentka zelo hudih posledic izpodbijane odločitve ni izkazala s povzemanjem zakonskega besedila 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 niti s pavšalno navedbo, da škodne posledice izpodbijane odločitve presegajo vrednost 20.000,00 EUR.
denacionalizacija - dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje - trditveno in dokazno breme
Dokazno in trditveno breme o dovoljenosti revizije nosi revident, ki pa tega bremena ne izpolni zgolj s sklicevanjem na določila ZUS-1 o dovoljenosti revizije. Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, revidenti s sklicevanjem na posledice, ki naj bi jih izpodbijana odločitev pomenila za njihove denacionalizacijske zahtevke, niso izkazali dovoljenosti revizije.