denacionalizacija - prepoved razpolaganja s premoženjem, za katerega obstaja možnost vrnitve – ničnost pogodbe – zazidano stavbno zemljišče
Sporni pravni posel je ničen, ker je bil sklenjen v nasprotju s prepovedjo razpolaganja s premoženjem, za katerega obstaja možnost vrnitve v denacionalizacijskem postopku, ki je sedaj prekinjen. Revizijske trditve, da je sporna parcela dejansko in v celoti funkcionalno zemljišče, ni mogoče upoštevati, ker jo je toženka prvič opredeljeno uveljavljala šele v pritožbi, ne da bi hkrati zatrjevala, da in zakaj tega ni mogla prej in pravočasno storiti.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 83, 83/2, 89. ZUP člen 279, 279/1-1, 279/1-5. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1, 367.a, 367.a/1, 367.b, 367.b/4.
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – ničnost odločbe
V upravnem sporu zaradi ničnosti odločbe, začetem na predlog stranke, je pomembno pravno vprašanje po vsebini zadeve omejeno na v predlogu za izrek ničnosti zastavljen vsebinski okvir in določila ZUP o razlogih za ničnost upravne odločbe.
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – odstop od sodne prakse – ničnost – položaj stranke v postopku določitve funkcionalnega zemljišča – zelo hude posledice
Če izpodbijana sodba glede rešitve pomembnega pravnega vprašanja po vsebini zadeve ne odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, pogoj za dovoljenost revizije iz določbe 2. točke drugega odstavka ZUS-1 ni izkazan.
denacionalizacija - dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – trditveno in dokazno breme
Revident mora konkretno in natančno navesti pomembno pravno vprašanje po vsebini zadeve. Navesti mora tudi pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – pravica oziroma obveznost, izražena v denarni vrednosti – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme
Tudi, če je v izreku dokončne denacionalizacijske odločbe ugotovljena vrednost premoženja, ki se vrača v naravi, to ne spremeni narave spora, ki v primeru vračanja premoženja v naravi ni spor, izražen v denarni vrednosti. ZUS-1 v določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena dovoljenosti revizije ne veže na vrednost spornega predmeta, temveč jo določa le za primere, ko je pravica oziroma obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, kakršen pa obravnavani primer ni.
Ocena sodišča o nezadostni konkretizaciji tožbenih ugovorov ni pravno vprašanje, zato revidentka s sklicevanjem na takšno ugotovitev sodišča prve stopnje ni izkazala obstoja pomembnega pravnega vprašanja po vsebini obravnavane zadeve niti neenotnosti sodne prakse sodišča prve stopnje.
Ker revidentka ni ne navedla ne izkazala, kaj obsega njeno poslovanje in tudi ne, kakšen delež tega poslovanja in s tem posledice pomeni zanjo izguba obravnavanih kmetijskih zemljišč, ni izkazala zelo hudih posledic izpodbijane odločitve.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – ovire za vračilo v naravi
Če izpodbijana sodba glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev v obravnavani zadevi, ne odstopa od ustaljene upravnosodne prakse, ni podan pogoj za dovoljenost revizije iz določbe 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ker je zakonodajalec s spremembo ZDen leta 1988 pravne položaje denacionalizacijskih upravičencev uredil različno, za kar je imel ustavno in zakonsko dopusten razlog, so neutemeljeni vsi tisti revizijski očitki, ki zatrjujejo kršitev URS ter zmotno uporabo materialnega prava.
dovoljenost revizije – vrednostni kriterij – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme
Ker spor o obnovi postopka denacionalizacije ni spor, izražen v denarni vrednosti, v takem primeru ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Če revident ne opredeli pomembnega pravnega vprašanja in pravil, ki naj bi bila prekršena, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Tudi po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 dovoljenosti revizije zaradi zelo hude posledice ni mogoče izkazati zgolj s povzemanjem besedila zakonske določbe.
dovoljenost revizije – vrednostni kriterij – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme
Ker spor o obnovi postopka denacionalizacije ni spor, izražen v denarni vrednosti, v takem primeru ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Če revident ne opredeli pomembnega pravnega vprašanja in pravil, ki naj bi bila kršena, niti ne navede opravilnih številk zadev, ki naj bi izkazovale zatrjevani odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, zelo hude posledice niso izkazane s sklicevanjem na posledice, ki naj bi jih izpodbijana odločitev pomenila za denacionalizacijski zahtevek revidenta.
ZDen člen 5. ZPP člen 339, 339/1. Temeljni zakon o izkoriščanju kmetijskega zemljišča (1959) člen 29, 29-3.
podlaga za denacionalizacijo – pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti – napake volje - vrnitev nepremičnine - arondacija brez nadomestila v naravi
Razumevanje 5. člena ZDen, kot se je oblikovalo v ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča, odraža namen in cilj zakonodajalca, ki ga je zasledoval s sprejemom ZDen, hkrati pa upošteva civilnopravna pravila o hibnosti pravnih poslov zaradi pomanjkanja prava, svobodne volje za njihovo sklenitev, zato so očitki o ne-pravnosti take razlage 5. člena ZDen neutemeljeni.
denacionalizacija – ugotovitev državljanstva – osebe nemške nacionalne pripadnosti – domneva nelojalnosti – dokazovanje lojalnosti – dokazno breme
Časovni okvir, ki je pomemben za ugotovitev državljanstva, je določen v Zakonu o državljanstvu Ljudske republike Jugoslavije – ZDrž, ki določa v drugem odstavku 35. člena novele iz leta 1948 oviro za ugotovitev oziroma nadaljevanje jugoslovanskega državljanstva na dan 28.8.1945, če so kumulativno podani trije pogoji: življenje v tujini, nemška narodnost in ob tem domneva nelojalnosti med vojno ali pred vojno proti narodnim in državnim koristim narodov FLRJ. Na podlagi te določbe ZDrž je bilo odrečeno državljanstvo FLRJ tistim osebam nemške narodnosti, ki so se pregrešile zoper svoje državljanske dolžnosti, ker so s svojim ravnanjem izkazovale lojalnost nemškemu Reichu. Ustavno sodišče Republike Slovenije je že preizkusilo, ali je uporaba drugega odstavka 35. člena ZDrž v besedilu novele ZDrž v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije. Uporaba navedene določbe je bila po mnenju Ustavnega sodišča z vidika pravne kontinuitete pri ugotavljanju državljanstva dopustna.
Presoja nižjih sodišč, da je premoženje, glede katerega je bila vložena zahteva za vrnitev, prešlo v državno last ex lege na podlagi ZNZGP z dnem njegove uveljavitve 6. 12. 1946, je pravilna. Sodna praksa je enotna, da so morebitne odločbe (tudi kazenske sodbe) in vpisi v zemljiški knjigi in sodnem registru v takšnem primeru zgolj deklaratorne narave.
ZPP člen 343. ZUS-1 člen 4, 22, 66, 73, 83, 96, 96/1-1, 96/2, 99, 100, 100/1.
nedovoljena pritožba zoper sodbo – zavrženje – predlog za obnovo postopka – sodišče ni samo ugotavljalo dejanskega stanja
Pritožbeno sodišče meni, da je sodišče prve stopnje v konkretnem primeru pravilno odločilo, saj je že iz obrazložitve s tožničino tožbo izpodbijane sodbe z dne 10. 1. 2007 razvidno, da ne gre za nobeno od navedenih situacij, v katerih je po določbah ZUS-1 (prvi odstavek 73. člena in 66. člen) dovoljena pritožba. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno po sodnici posameznici na podlagi prvega odstavka 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ter na podlagi drugega in četrtega odstavka 13. člena ZUS-1 kot nedovoljeno zavrglo tožničino pritožbo zoper navedeno sodbo z dne 10. 1. 2007 (1. točka izreka izpodbijanega sklepa).
Ker v postopku, končanem z navedeno sodbo z dne 10. 1. 2007, sodišče prve stopnje dejanskega stanja ni ugotavljalo, saj je zakonitost s tožbo izpodbijanega sklepa presojalo na podlagi dejanskega stanja, ugotovljenega v upravnem postopku, tožnica kot predlagateljica s predlogom za obnovo postopka, pravnomočno končanega s sodbo, vloženega po 1. točki 96. člena ZUS-1, tudi po mnenju pritožbenega sodišča ni mogla uspeti. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo tožničin predlog za obnovo postopka (2. točka izreka izpodbijanega sklepa), kar je v skladu z določbo prvega odstavka 100. člena ZUS-1.
dovoljenost revizije – navedba punctuma – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme
Revident mora obstoj pogojev za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 izkazati z navedbo in jasno utemeljitvijo podatkov o vrednosti spornega predmeta, pomembnih za dovoljenost revizije.
Če sodba sodišča prve stopnje glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ne odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, rezidenti zelo hudih posledic niso izkazali s sklicevanjem na posledice, ki naj bi jih izpodbijana odločitev pomenila za njihove denacionalizacijske zahtevke.
Če sodba sodišča prve stopnje glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ne odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, niso izpolnjeni pogoji za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, rezidenti zelo hudih posledic niso izkazali z zatrjevanjem izgube pravice do spornih zemljišč oziroma do odškodnine.
denacionalizacija – ovire za vrnitev nepremičnine v naravi - park
Park, urejen kot javna površina, predstavlja zazidano stavbno zemljišče. Park je tudi grajeno javno dobro, katerega uporaba je pod enakimi pogoji dovoljena vsem, in je kot tako izvzeto iz pravnega prometa.
denacionalizacija - dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – odstop od ustaljene sodne prakse – veljavnost predpisov v času podržavljenja – vezanost upravnega organa na pravnomočno odločitev o državljanstvu
Če stališče sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi ne odstopa od ustaljene upravnosodne prakse Vrhovnega sodišča, niso podani pogoji za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
dovoljenost revizije – vrednostni kriterij – odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča – zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme
Revident mora obstoj pogojev za dovoljenost revizije izkazati z navedbo in jasno utemeljitvijo podatkov o vrednosti spornega predmeta, pomembnih za dovoljenost revizije.
Če sodba sodišča prve stopnje glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ne odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, niso izpolnjeni pogoji za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
dovoljenost revizije – odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča – zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme
Če sodba sodišča prve stopnje glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ne odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, rezidenti zelo hudih posledic niso izkazali z zatrjevanjem posega v lastninsko pravico, negativnih posledic za pašništvo in prekluzije postaviti zahteve za plačilo odškodnine.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme
Dovoljenost revizije ni podana, če je bilo vprašanje ustavnosti predpisov, ki ga revidentke izpostavljajo kot pomembnega po vsebini obravnavane zadeve, že predmet presoje pred Ustavnim sodiščem, neustavnost teh predpisov pa ni bila ugtovljena.