obnova denacionalizacijskega postopka – dovoljenost revizije – pravica, izražena v denarni vrednosti – zelo hude posledice – začetek stečajnega postopka - trditveno in dokazno breme
Spor o dovoljenosti obnove postopka ni spor, v katerem je pravica oziroma obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, zato v takem primeru ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ker je bila revidentka že pred začetkom stečajnega postopka v postopku likvidacije, ni izkazano, da bi prav zaradi izpodbijane odločitve prišlo do prenehanja revidentke in s tem do nastopa zanjo zelo hudih posledic.
ugotovitev državljanstva – denacionalizacija – dovoljenost revizije – zelo hude posledice – spor, izražen v denarni vrednosti
Zatrjevanje povezanosti konkretnega upravnega spora z denacionalizacijskim zahtevkom ne pomeni kategorije zelo hudih posledic, zlasti ob upoštevanju, da gre pri denacionalizacijskem zahtevku za pričakovanje morebitne pridobitve nekega novega premoženja.
Standarda pomembnega pravnega vprašanja revidenti niso izpolnili z navedbo, da gre v zadevi za pomembno pravno vprašanje, ne da bi hkrati natančno in konkretno opredelili pravno vprašanje ter njegovo pomembnost glede na vsebino zadeve.
dovoljenost revizije – pravica, izražena v denarni vrednosti – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Ker spor o dovoljenosti obnove postopka ni spor, v katerem je pravica oziroma obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, ni podan pogoj za dovoljenost revizije po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Če stališče sodišča prve stopnje, na katerem temelji njegova odločitev, ne odstopa od upravnosodne prakse Vrhovnega sodišča, niso izpolnjeni pogoji za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZDen člen 60, 60/1. ZUP (1986) člen 249, 249-1, 254.
obnova denacionalizacijskega postopka – položaj stranke - vlaganja v nepremičnino, ki je predmet vračanja – povrnitev vlaganj – lastninska pravica na podlagi vlaganj
Tožnica ni izkazala pravnega interesa za udeležbo v postopku, če v predlogu za obnovo postopka ni navedla dejanskih podlag, ki bi izkazovale zatrjevani pravni interes, ki ga opira na lastniški položaj, ampak je to storila šele v pritožbi in tožbi.
Če s pravnomočno odločbo o denacionalizaciji, katere obnovo tožnica predlaga, o njenem zahtevku za vračanje vlaganj ni bilo odločeno, o takšnem zahtevku pa je na podlagi določbe 24. člena ZDen-B še možno odločati naknadno, s posebno delno odločbo, tožnica ne izkazuje pravnega interesa, na podlagi katerega bi ji šel položaj stranke v okviru postopka, o katerem je odločeno z navedeno pravnomočno odločbo.
denacionalizacija - dovoljenost revizije – pravica, izražena v denarni vrednosti – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme
Zahteva za vrnitev spornega premoženja v naravi v smislu prvega odstavka 2. člena Zakona o denacionalizaciji – ZDen ni pravica, izražena v denarni vrednosti.
Merilo dovoljenosti revizije je vrednost izpodbijanega dela, zato revidenta v zvezi z izpodbijano višino odškodnine v obveznicah SOD dovoljenosti revizije ne moreta uspešno izkazati s sklicevanjem na višino priznane odškodnine, torej v obsegu, v katerem sta v postopku denacionalizacije sicer uspela.
S splošnim sklicevanjem na zanjo sporno odločitev o obstoju ovir in višini odškodnine revidenta nista izpolnila trditvenega in dokaznega bremena glede obstoja pogojev za dovoljenost revizije, saj s tem nista niti opredelila pravnih vprašanj, pomembnih po vsebini zadeve, niti nista navedla pravnih pravil, ki naj bi bila prekršena.
dvakratno podržavljenje istega zemljišča različnima upravičencema na podlagi različnih predpisov - vrnitev zemljišča v naravi – močnejša pravica
Kadar se odloča o vrnitvi zemljišča, ki je bilo dvakrat podržavljeno različnima upravičencema sta pomembna argumenta za vračilo v naravi: način podržavljenja in vrstni red podržavljenja.
Spor o ugotovitvi državljanstva ni spor, v katerem je pravica stranke izražena v denarni vrednosti, zato ni izkazan pogoj za dovolitev revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Revidentka zgolj s sklicevanjem na 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazala pogoja za dovoljenost revizije.
ugotovitev državljanstva – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – odstop od sodne prakse – sekundarno arhivsko gradivo - ugotavljanje pogojev nemške narodnosti in domneve nelojalnosti – zelo hude posledice
Če izpodbijana sodba glede rešitve pomembnega pravnega vprašanja po vsebini zadeve ne odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, pogoj za dovoljenost revizije iz določbe 2. točke drugega odstavka ZUS-1 ni izkazan.
Revident v reviziji ne zatrjuje, da mu ni bila dana možnost dokazovanja dejanskega stanja, ki nasprotuje zakonski domnevi nelojalnosti njegovega očeta, nasprotuje le presoji dokazov, izvedenih v postopku. Z zatrjevanjem drugačnega dejanskega stanja, kot ga je na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovil prvostopni upravni organ, pa revident ne izkazuje pomembnega pravnega vprašanja kot pogoja za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje - oblika vračanja premoženja – bagatelnost vložka zasebnega kapitala - očitna nesorazmernost med vrednostjo lastninskega vložka in vrednostjo denacionalizacijskega premoženja – pravni standard
Pri presoji, ali gre za primer, na katerega se nanaša Ustavna odločba o razveljavitvi določbe četrtega odstavka 16. člena ZDen, je treba ugotavljati tako bagatelnost vložka zasebnega kapitala v razmerju do družbenega premoženja v pravni osebi v mešani lastnini, kot tudi, ali je podana očitna nesorazmernost med vrednostjo lastninskega vložka in vrednostjo premoženja denacionalizacijskega upravičenca, ki bi ga bilo mogoče vrniti v naravi, kakor tudi katerakoli druga razmerja in okoliščine, ki lahko glede na okoliščine posameznega primera pomembno vplivajo na obliko vračanja premoženja pravnih oseb
v mešani lastnini. Z
golj ugotovitev bagatelnosti vložka zasebnega kapitala v razmerju do družbenega premoženja pa bi zadostovala le v izjemnih primerih, in sicer, ko bi bil tak vložek očitno tako neznaten in minimalen oziroma simboličen in tudi sam po sebi tako neznatno malo vreden, da bi zgolj ugotovitev takega dejstva zadoščala za oceno njegove bagatelnosti, bodisi že iz narave stvari ali pa na podlagi ustaljene upravnosodne prakse.
dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje - bagatelnost vložka zasebnega kapitala – očitna nesorazmernost med vrednostjo lastninskega vložka in vrednostjo denacionalizacijskega premoženja – pravni standard
Pri presoji, ali gre za primer, na katerega se nanaša odločba Ustavnega sodišča o razveljavitvi določbe četrtega odstavka 16. člena ZDen, je treba ugotavljati tako, ali je podana bagatelnost vložka zasebnega kapitala v razmerju do družbenega premoženja v pravni osebi v mešani lastnini, kot tudi, ali je podana očitna nesorazmernost med vrednostjo lastninskega vložka in vrednostjo premoženja denacionalizacijskega upravičenca, ki bi ga bilo mogoče vrniti v naravi, kakor tudi katerakoli druga razmerja in okoliščine, ki lahko glede na okoliščine posameznega primera pomembno vplivajo na obliko vračanja premoženja pravnih oseb v mešani lastnini. Zgolj ugotovitev bagatelnosti vložka zasebnega kapitala v razmerju do družbenega premoženja pa bi zadostovala le v izjemnih primerih, in sicer, ko bi bil tak vložek očitno tako neznaten in minimalen oziroma simboličen in tudi sam po sebi tako neznatno malo vreden, da bi zgolj ugotovitev takega dejstva zadoščala za oceno njegove bagatelnosti, bodisi že iz narave stvari ali pa na podlagi ustaljene upravnosodne prakse.
denacionalizacija zemljišč – ovire za vrnitev v naravi – bistvena okrnitev prostorske kompleksnosti - namen uporabe prostora – smučišča
Vrnitev posameznega sestavnega dela kompleksa zemljišč s točno določeno funkcijo je lahko bistvenega pomena za okrnitev namena, ki mu kompleks kot celota služi. Ker bi sprememba lastnika dela zemljišč v kompleksu lahko bistveno vplivala na okrnitev prostorske kompleksnosti, ni mogoče vrniti spornih nepremičnin v last in posest.
DENACIONALIZACIJA - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - NEPRAVDNO PRAVO
VS0012143
ZIKS člen 145. Odlok AVNOJ o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile (1945) člen 1, 1/1-1, 1/1-2, 1/1-3.
zaplemba premoženja na podlagi kazenske sodbe - prehod premoženja v državno last ex lege - Odlok AVNOJ - vrnitev premoženja po ZIKS
Ker je bilo premoženje zaplenjeno predlagateljici kot osebi nemške narodnosti na podlagi 2. točke 1. člena Odloka o prehodu sovražnikovega premoženja v državno last, o državnem upravljanju premoženja odsotnih oseb in o zasegu premoženja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odsvojile, vrnitve tega premoženja ni mogoče zahtevati na podlagi Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij.
dovoljenost revizije – odstop od sodne prakse – določitev funkcionalnega zemljišča - zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme
Revident mora sam izkazati obstoj pogojev za dovoljenost revizije. Tega pa v tem primeru ni. Ni podan odstop od uveljavljene sodne prakse, če gre v obravnavani zadevi za drugačno pravno in dejansko situacijo od situacije, kakršna je v zadevah, na katere se sklicuje revident, zato ni podan razlog za dovolitev revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
dovoljenost revizije – odstop od sodne prakse – zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme
Obstoj razlogov za dovoljenost revizije mora izkazati revident.
Ni podan odstop od uveljavljene sodne prakse, če gre v obravnavani zadevi za drugačno pravno in dejansko situacijo od situacije, kakršna je v zadevah, na katere se sklicuje revident.
Ker gre pri vračanju premoženja članom agrarne skupnosti za pričakovano pravico, ni mogoče kot zelo hudih posledic uveljavljati dejstva, da se ta pričakovanja ne bodo uresničila.
vračilo nepremičnin v naravi – solastništvo ob podržavljenju – delitev parcele pred vračilom - vrnitev v skladu s solastniškimi deleži
Po presoji Vrhovnega sodišča je stališče sodišča prve stopnje, po katerem je pred podržavljanjem solastno nepremičnino upravičencem mogoče vrniti le v skladu z njihovimi solastninskimi deleži, ki so jih ti imeli na nepremičnini pred podržavljanjem, in stališče, po katerem se solastninska razmerja na vrnjeni nepremičnini (v primerjavi s tistimi pred podržavljanjem) brez sporazuma solastnikov ne smejo spremeniti, v skladu z določbami ZDen in določbami Stvarnopravnega zakonika.