ZDen člen 25, 25/2, 25/3, 45, 45/3. ZDen-B člen 26.
vrnitev nepremičnine, katere vrednost se je zaradi novih investicij bistveno povečala – obročno plačilo odškodnine – obrestna mera pri obročnem plačilu
Določba tretjega odstavka 25. člena ZDen omogoča denacionalizacijskemu upravičencu, da odškodnino plača obročno in ne šele po poteku 10-letnega oziroma v obravnavani zadevi 20-letnega obdobja.
Ker pa gre v obravnavani zadevi za odškodnino, je tožena stranka pravilno kot pogoj za njeno odloženo plačilo določila 6 % obrestno mero.
ugotovitev državljanstva – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – neenotna sodna praksa – zelo hude posledice - zavrženje
Trditve o neenotni sodni praksi sodišča prve stopnje mora revident izkazati z odločbami, iz katerih je razvidno, da je sodišče prve stopnje ob bistveno enakem dejanskem stanju o spornem pravnem vprašanju zavzelo drugačno stališče v drugi zadevi, ne pa v isti zadevi.
denacionalizacija – ugotovitev državljanstva – osebe nemške nacionalne pripadnosti – domneva nelojalnosti – dokazovanje lojalnosti – dokazno breme – oseba stara 18 let
Za osebo, ki je v začetku druge svetovne vojne že bila stara 18 let (čeprav je bila po tedanjih predpisih še mladoletna), ni dvoma, da je bila sposobna oblikovati svojo voljo, torej bi morala zase izkazati aktivno lojalnost do slovenskega naroda. Ker tega ni izkazala, se ne šteje za jugoslovansko in slovensko državljanko po 9. členu ZDen.
ZPVAS, ki v 10. členu napotuje na "odškodnino po splošnih odškodninskih predpisih", je treba razumeti tako, da napotuje na uporabo splošnih predpisov o odškodnini v primeru denacionalizacije, saj ne gre za odškodnino v klasičnem civilnopravnem smislu, pač pa odškodnino kot obliko denacionalizacije. Na tem področju pa je splošni in temeljni predpis ZDen.
ugotovitev državljanstva – obnova postopka – dovoljenost revizije - spor, izražen v denarni vrednosti – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Spor o dovoljenosti predloga za obnovo postopka, ki se nanaša na ugotovitev državljanstva v zvezi z denacionalizacijo, ni spor, ki bi bil izražen v denarni vrednosti. Takšen tudi ni spor o ugotovitvi državljanstva, na katerega se nanaša.
Zatrjevanje povezanosti konkretnega upravnega spora z denacionalizacijskimi zahtevki še ne pomeni kategorije zelo hudih posledic v smislu ZUS-1.
ugotovitev državljanstva – denacionalizacija – dovoljenost revizije - spor, izražen v denarni vrednosti – zelo hude posledice – povezanost z denacionalizacijskimi zahtevki
Revidenta bi v obravnavanem primeru morala navesti in izkazati, katere konkretne posledice so zanju nastale zaradi zavrnitve tožbe v postopku ugotovitve državljanstva, ne pa v denacionalizacijskem postopku.
ZDen člen 56, 60, 60/1. ZNP člen 19, 20, 20/1, 30, 30/2.
udeleženec v nepravdnem postopku - stranski intervenient - denacionalizacija nepremičnin - pravni interes - rok za pritožbo - zavrženje pritožbe
V denacionalizacijskem (nepravdnem) postopku lahko udeleženec, ki je zaradi varstva svojih pravic ali pravnih koristi priglasil svojo udeležbo po končanem postopku na prvi stopnji, vloži pravno sredstvo samo v roku, ki velja za udeleženca, kateremu je bila odločba, ki se izpodbija, najkasneje vročena.
ZPP člen 367.a, 367.a/1, 367.c, 367.c/2. ZDen člen 72, 72/2.
dopustitev revizije – plačilo odmene zaradi nemožnosti uporabe denacionalizirane nepremičnine
Ker pogoji za dopustitev revizije iz določbe prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) niso podani, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367. c člena ZPP).
ugotovitev državljanstva – denacionalizacija – dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Ni podan pogoj za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, če tožeča stranka ni opredelila pomembnega pravnega vprašanja po vsebini zadeve niti ni navedla sodne prakse, od katere naj bi izpodbijana odločitev odstopala. Zatrjevanje povezanosti konkretnega upravnega spora z denacionalizacijskimi zahtevki še ne pomeni kategorije zelo hudih posledic, zlasti ob upoštevanju, da gre pri denacionalizacijskih zahtevkih le za pričakovanje morebitne pridobitve nekega novega premoženja.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3, 89. ZDrž člen 35, 35/1. ZPP člen 367b. 367b/4.
ugotovitev državljanstva – denacionalizacija – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Glede na ugotovitev sodišča prve stopnje in pred njim upravnih organov, da je upravičenka že leta 1934 izgubila jugoslovansko državljanstvo, ker je bila tega leta izbrisana iz domovinske kartoteke občine ..., v obravnavanem primeru vprašanje revidentke, ali je upravičenka izgubila jugoslovansko državljanstvo v letu 1938, ko se je poročila z avstrijskim državljanom, ni pomembno po vsebini obravnavane zadeve. Tega vprašanja zato ni mogoče šteti za pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZDen člen 9, 9/1, 63, 63/3. ZDRž DFJ in FLRJ člen 35, 35/2.
denacionalizacija - ugotovitev državljanstva – otrok, ki je bil med 2. svetovno vojno star 12 oziroma 16 let – lojalnost otroka – aktivna lojalnost odrasle osebe
Za ugotavljanje pogojev glede državljanstva v denacionalizacijskem postopku se v postopku po tretjem odstavku 63. člena ZDen uporablja Zakon o državljanstvu DFJ oziroma FLRJ. Ker tožnikova mati ni izkazala aktivne lojalnosti do slovenskega naroda, ni pa sporno, da je bila članica Kulturbunda oziroma Štajerske domovinske zveze (torej je bila nemške narodnosti) in da je od aprila leta 1945 dalje, tudi v letu 1948, živela v tujini, se ne šteje za jugoslovansko oziroma slovensko državljanko od 9. 5. 1945 dalje.
Tožnik pa, ki je bil ob začetku 2. svetovne vojne star 12 let, ob koncu pa 16, pri čemer ni sporno, da je bil po materi nemške narodnosti in je od aprila leta 1945, tudi v letu 1948, živel v tujini, torej je bil med drugo svetovno vojno otrok, glede na to ni mogel izkazovati aktivne lojalnosti, da bi bil nelojalen, pa ni dokazano, zato se šteje za jugoslovanskega in slovenskega državljana za potrebe ZDen.
denacionalizacija – povračilo zmanjšane vrednosti nepremičnine, vrnjene v naravi – vrednotenje premoženja pri denacionalizaciji
Vrednost premoženja se v postopku denacionalizacije ugotavlja le na način in po merilih, ki jih za posamezno vrsto premoženja predpisuje ZDen in na njegovi podlagi izdani podzakonski predpisi.
ZPP člen 339, 339/2-14. ZUP člen 208, 208/2, 218, 218/2. SZ člen 123, 123/1, 125. Uredba o izvedbi privatizacije stanovanjskih hiš in stanovanj, prevzetih od organov in organizacij bivše SFRJ in JLA.
privatizacija stanovanj - imetnik stanovanjske pravice – pravica do odkupa stanovanja – denacionalizacije nepremičnine – delno zavrnilna denacionalizacijska odločba – solastnina - soglasje denacionalizacijskega upravičenca s prodajo - prekluzivni rok za uveljanvljanje pravice do odkupa – odškodnina – pravica do odpravnine
Določbe SZ jasno ločujejo primere, ko je bila nepremičnina v denacionalizacijskem postopku vrnjena denacionalizacijskemu upravičencu, od tistih, ko so bili njihovi zahtevki zavrnjeni. Po presoji revizijskega sodišča se navedeno ločevanje razteza tudi na primere, ko je bila nepremičnina vrnjena denacionalizacijskemu upravičencu le v solastninskem deležu. Po določbah SZ glede vsakega posameznega dela velja drugačen pravni režim.
Tožnica je zaradi zamude objektivnega in prekluzivnega roka iz prvega odstavka 123. člena SZ izgubila pravico do nakupa 7/10 nepremičnine.
Tožnica ob dejstvu, da je denacionalizacijski upravičenec soglašal s prodajo (3/10) nepremičnine, ni pridobila pravice do odpravnine za izselitev.
ZUS-1 člen 2, 2/2, 28, 28/3, 30, 30/3. ZDen člen 42, 42/3.
denacionalizacija – sporazum o dodelitvi nadomestnih zemljišč – ni upravni akt - varstvo ustavnih pravic – sestavine tožbe
Sporazum je po svoji pravni naravi dvostranski akt, ki je sklenjen, ko udeležene stranke dosežejo soglasje volj o njegovih bistvenih sestavinah. Takšno pravno naravo ima tudi sporazum iz tretjega odstavka 42. člena ZDen, zato ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
denacionalizacija – vračanje v obliki nadomestnega zemljišča – stavbna zemljišča – sklenitev sporazuma med zavezancem in upravičencem
Ker je vračanje v obliki nadomestnega zemljišča pogojeno s poprejšnjo sklenitvijo sporazuma, sklenitev sporazuma pa je v sferi zavezanca in upravičenca, pristojni organ ni upravičen odločati o vrnitvi premoženja v obliki nadomestnega premoženja, če ta sporazum ni sklenjen.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme
Pri denacionalizaciji gre za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, zato revident samo s sklicevanjem na zatrjevano vrednost premoženja ni izpolnil trditvenega in dokaznega bremena o obstoju pogoja za dovoljenost revizije.
revizija – ugotovitev državljanstva – dovoljenost – trditveno in dokazno breme – zelo hude posledice – vrednostni kriterij
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije nosi revident. Ugotavljanje državljanstva ni pravica oziroma obveznost, izražena v denarju. Zatrjevanje povezanosti obravnavanega upravnega spora z denacionalizacijskimi zahtevki še ne pomeni kategorije zelo hudih posledic.
ZUS-1 člen 92. ZDrž člen 35, 35/2. ZDen člen 63, 63/3.
ugotovitev državljanstva – denacionalizacija – domneva nelojalnosti – dokazno breme – aktivno ravnanje v korist nemškega naroda – optiranje za nemški Reich – kršitev temeljnih človekovih pravic
Zgolj opustitev ravnanj, ki bi bila uperjena zoper slovenski narod ali narodnoosvobodilno gibanje, ne zadošča za izpodbitje domneve nelojalnosti.
ugotovitev državljanstva – domneva nelojalnosti za osebo staro 16 let
Nedvomno so z aktivnim ravnanjem sposobne resnično (politično) voljo izraziti že polnoletne osebe (stare najmanj 18 let), kar je bila tudi A.A., rojena B., vse od 7. 5. 1943 dalje oziroma že od svoje poroke dalje. Upoštevaje vojno politične razmere med drugo svetovno vojno bi bilo mogoče v posameznih primerih sposobnost polnoletne osebe priznati tudi osebam, ki so med vojno oziroma takoj po začetku druge svetovne vojne že dopolnile 16 let, kar je tudi v obravnavanem primeru. V tej starosti je namreč oseba že delno (omejeno) sposobna tvoriti svojo voljo in je zato v tem obsegu tudi že sposobna aktivnega (tudi lojalnega) ravnanja. To pa pomeni, da bi A.A., rojena B., morala s svojim aktivnim ravnanjem dokazati svojo lojalnost slovenskemu narodu. Ker tega ni storila, domneve nelojalnosti iz drugega odstavka 35. člena ZDrž ni uspela izpodbiti. S tem pa so izpolnjeni vsi trije negativni pogoji po določbi drugega odstavka 35. člena ZDrž. Zato se A.A., rojena B., v zvezi z določbo tretjega odstavka 63. člena ZDen, ne šteje za jugoslovansko oziroma slovensko državljanko.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 89. ZDen člen 11. ZPP člen 367b, 367b/4.
dovoljenost revizije – vrednost izpodbijanega dela – pomembno pravno vprašanje – pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno – trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme za obstoj pogoja iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjeno, če revident ne v reviziji ne v tožbi ne opredeli višine zanj sporne vrednosti izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta.
Če revident ne navede ne tega, katero pravno pravilo v zvezi z opredelitvijo denacionalizacijskega upravičenca naj bi bilo prekršeno, niti, zakaj naj bi sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito, ni izpolnjen trditveni in dokazni standard za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.