dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – odstop od sodne prakse – zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme
Če tožeča stranka, ki se glede dovoljenost sklicuje na pomembno pravno vprašanje po vsebini zadeve in odstop od sodne prakse, ne opredeli pomembnega pravnega vprašanja niti ne navede sodne prakse, od katere naj bi izpodbijana odločitev odstopala, niso izpolnjeni pogoji za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
denacionalizacija - dovoljenost revizije – pravica, izražena v denarni vrednosti – zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme
Če revident ne izkaže obstoja kakšnega od pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, se taka revizija zavrže kot nedovoljena.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – pravica, izražena v denarni vrednosti – zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme
Zahteva za vrnitev spornega premoženja v naravi v smislu prvega odstavka 2. člena Zakona o denacionalizaciji – ZDen ni pravica, izražena v denarni vrednosti, zato dovoljenost revizije po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 v takem primeru ne pride v poštev.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-3, 89. ZDen člen 2, 2/1.
denacionalizacija – zahteva za vračilo v naravi – dovoljenost revizije – pravica, izražena v denarni vrednosti
Zahteva za vrnitev spornega premoženja v naravi v smislu prvega odstavka 2. člena Zakona o denacionalizaciji – ZDen ni pravica, izražena v denarni vrednosti, zato dovoljenost revizije po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 v takem primeru ne pride v poštev.
Za dovoljenost revizije zaradi zelo hudih posledic za stranko pa mora stranka take posledice izkazati, kar pa jih v tem primeru ni.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – pravica, izražena v denarni vrednosti – odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča – trditveno in dokazno breme
Zahteva za vrnitev spornega premoženja v naravi v smislu prvega odstavka 2. člena Zakona o denacionalizaciji – ZDen ni pravica, izražena v denarni vrednosti, zato dovoljenost revizije po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 v takem primeru ne pride v poštev. Trditveno in dokazno breme za izkazovanje pogoja odstopa od sodne prakse v zvezi z dovoljenostjo revizije je na revidentu.
Zelo hudih posledic, ki jih zatrjujejo tožniki, to je možnost, da nepremičnina, na katero se nanaša izdano enotno dovoljenje za gradnjo, tožnikom ne bo vrnjena v naravi, pa ni mogoče uveljavljati v obravnavanem upravnem sporu. Takšne posledice bi tožniki lahko preprečili v postopku denacionalizacije oziroma lastninjenja oziroma z izpodbijanjem pogodbe, na podlagi katere je investitor obravnavanega posega v prostor postal lastnik obravnavanega zemljišča.
denacionalizacija - dovoljenost revizije – pravica, izražena v denarni vrednosti – zelo hude posledice – pričakovanje morebitne pridobitve premoženja - trditveno in dokazno breme
Če revident ne izkaže obstoja kakšnega od pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, se taka revizija zavrže kot nedovoljena.
denacionalizacija - dovoljenost revizije - pravica, izražena v denarni vrednosti - zavrženje
Ker vrnitev premoženja v naravi ni pravica, izražena v denarni vrednosti, v obravnavani zadevi niso podani pogoji za dovoljenost revizije po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZZad člen 65, 66, 74. ZDen člen 66, 66/1-2. ZUS-1 člen 94.
zadruge – zadružno premoženje – vračanje – statusne spremembe po uveljavitvi ZZad
Po 74. členu ZZad je z uveljavitvijo ZZad premoženje, ki so ga imele zadruge, postalo zadružno premoženje, torej to premoženje, tudi če ga je zadruga kasneje razdružila in je bilo preneseno na pravno osebo izven zadružne oblike organiziranosti, ne more biti predmet vračanja po 65. členu ZZad.
pravočasnost zahteve za denacionalizacijo – presoja procesnih predpostavk za meritorno odločanje – delna in dopolnilna odločba
Upravni organ mora preveriti procesne predpostavke za odločitev v posamezni zadevi v vsakem postopku odločanja. Pravočasnost vložene zahteve za denacionalizacijo pa je procesna predpostavka, ki mora biti podana za meritorno odločanje v zadevi. Napačna odločitev glede te predpostavke v delni odločbi, ki niti ni bila predmet presoje v upravnem sporu, ne zavezuje organ, da bi napačno odločil tudi v dopolnilni odločbi. Na napačno pravnomočno delno odločbo ni vezano niti sodišče v upravnem sporu, ob preizkusu zakonitosti dopolnilne odločbe. Delna in dopolnilna odločba sta po določbah ZUP samostojni tudi glede pravnih sredstev.
ZUP člen 260, 260-9. ZDen člen 51, 51/1, 60, 60/1. ZSKZ člen 14, 14/3.
denacionalizacija – obnova postopka – oseba, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranka ali stranski udeleženec – verjetno izkazana pravica
Ker je predlagateljica postopka z zadostno mero verjetnosti izkazala, da je bila glede na tretji odstavek 14. člena ZSKZ v času odločanja o denacionalizaciji dejanska lastnica spornih nepremičnin, ki so bile upravičencem vrnjene v naravi, bi morala biti stranka v tem denacionalizacijskem postopku oziroma bi za varstvo svojih pravic ali pravnih koristi morala imeti pravico in možnost udeleževati se postopka.
Glede na ustaljeno upravno sodno prakso Vrhovnega sodišča obnovitveni razlog za obnovo upravnega postopka iz 9. točke 260. člena ZUP deluje absolutno.
denacionalizacija – državljanstvo - dovoljenost revizije – uporaba določb PES- zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme
Če revident ne izkaže obstoja kakšnega od pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, se taka revizija zavrne kot nedovoljena.
denacionalizacija - vezanost na zahtevek – vrnitev premičnin – glavna stvar in pritikline – nepravočasnost zahteve
V postopku denacionalizacije stranka lahko razširja in dopolnjuje zahtevek samo v smislu premoženja, ki je predmet denacionalizacije, vendar pa mora biti obseg tega premoženja pravočasno zahtevan, to je do poteka roka iz 64. člena ZDen. Tudi če bi v obravnavanem primeru šlo za pritikline glavne stvari, določba drugega odstavka 18. člena ZDen še ne pomeni, da vračila pritiklin ni treba posebej zahtevati.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – pravica izražena v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Ker so bile nekatere nepremičnine upravičencema vrnjene v naravi, v tem delu ne gre za spor, v katerem bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, revidentka pa z revizijo ne napada višine odškodnine za čisto neto aktivo podjetja ali vrednosti podjetja. Nadalje revidentka ni natančno in konkretno navedla spornega pravnega vprašanja, niti ni navedla ali predložila odločb, v katerih bi sodišče odločilo drugače kot v obravnavani zadevi, zelo hude posledice pa je samo pavšalno zatrjevala, zato revizija ni dovoljena.
DENACIONALIZACIJA - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - NEPRAVDNO PRAVO
VS0011838
ZIKS člen 145. ZNP člen 37. Odlok AVNOJ o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile (1945) člen 1, 1/1-1, 1/1-2, 1/1-3. Zakon o konfiskaciji imovine in o izvrševanju konfiskacije (1945) člen 30, 30/1, 30/2, 30/4. Zakon o zaplembi premoženja in o izvrševanju zaplembe (1946) člen 5, 5/4.
zaplemba premoženja na podlagi kazenske sodbe - vrnitev zaplenjenega premoženja - podržavljanje premoženja - prehod premoženja v državno last ex lege - odločba komisije - vpis v zemljiško knjigo
V vsakem primeru je treba posebej ugotoviti, ali je prešlo premoženje v državno lastnino na podlagi 1. oziroma 2. točke prvega odstavka prvega člena Odloka AVNOJ ali pa na podlagi 3. točke prvega odstavka prvega člena tega odloka.
V prvem primeru je prišlo do prehoda premoženja v državno last s 6. 2. 1945 po samem Odloku AVNOJ, v drugem primeru pa z dnem pravnomočnosti kazenske sodbe.
Če je premoženje odvzeto po 1. ali 2. točki prvega odstavka prvega člena Odloka AVNOJ in je premoženje postalo državno po samem odloku oziroma zakonu, lahko predlagatelji zahtevajo vračilo premoženja samo v upravnem postopku ob pogojih ZDen. Če pa je premoženje prešlo v državno last na podlagi kazenske sodbe, torej 3. točke prvega odstavka prvega člena Odloka AVNOJ, je po razveljavitvi kazenske sodbe predviden sodni postopek vrnitve zaplenjenega premoženja po ZIKS.
denacionalizacija - dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – neizkazanost pogojev za dovolitev revizije
Revident mora natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Ker pa revident ne navaja niti pomembnega pravnega vprašanja niti ne navaja in ne izkazuje sodne prakse, od katere naj bi odstopala izpodbijana odločitev, niso izpolnjeni pogoji za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
denacionalizacija - dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Revident mora natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Navedenega standarda pa revidentka ni izpolnila z zatrjevanjem kršitev človekovih pravic iz 14., 22., 33. in prvega odstavka 15. člena Ustave, Splošne deklaracije o človekovih pravicah in Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, ne da bi hkrati opredelila pravno vprašanje in njegovo pomembnost po vsebini obravnavane zadeve.