dovoljena revizija po vrednosti spornega predmeta – status podržavljenih zemljišč – vrednost podržavljenega premoženja
Vrednost podržavljenega premoženja se določi po stanju premoženja v času podržavljenja in ob upoštevanju njegove sedanje vrednosti. V denacionalizacijskem postopku se status zemljišča dokazuje z aktom o podržavljenju ter planskimi akti oziroma ustreznimi odloki o določitvi zemljišč za gradbene namene. Dokazovanje statusa zemljišč ob podržavljenju pa ni mogoče z zatrjevanjem napačnih katastrskih podatkov oziroma z drugimi dokazili ter sklicevanjem na druge predpise.
denacionalizacija – ugotovitev državljanstva – dovoljenost revizije – pravica, izražena v denarni vrednosti – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme – začasna odredba – predpostavke za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe
Po ustaljeni upravnosodni praksi mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Navedenega standarda v obravnavanem primeru revidenti niso izpolnili z zatrjevanjem kršitve pravice do lastnine, ne da bi hkrati konkretno opredelili pravno vprašanje in njegovo pomembnost glede na vsebino zadeve.
ZDen člen 9, 9/3, 12. Zakon o državljanstvu Federativne ljudske republike Jugoslavije (1946) člen 37.
upravičenci do denacionalizacije - pravno nasledstvo upravičencev do denacionalizacije - jugoslovanski državljan - hrvaško državljanstvo - tuj državljan - vzajemnost
V ugotovitvi upravnega organa, da je bila pravna prednica predlagateljic ob smrti v letu 1947 domovinsko pristojna v občini Zagreb, sta imeli sodišči dovolj opore za sklep, da je imela ob smrti državljanstvo tedanje Republike Hrvaške in ne Republike Slovenije.
Po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča je pri odločanju o izpolnjevanju pogoja (za pridobitev statusa upravičenca po ZDen) iz tretjega odstavka 9. člena ZDen bistveno, ali je imela oseba z jugoslovanskim državljanstvom na dan 28. 8. 1945, katere premoženje je bilo podržavljeno in ki je umrla pred osamosvojitvijo Republike Slovenije, ob smrti državljanstvo tedanje Republike Slovenije ali katere druge republike nekdanje Jugoslavije. Če je imela oseba ob smrti državljanstvo druge republike, šteje za tujega državljana v pomenu tretjega odstavka 9. člena ZDen.
V primerih, ko oseba, ki ji je bilo odvzeto premoženje, ni upravičenec iz razlogov po tretjem odstavku 9. člena ZDen, ne pride v poštev uporaba inštituta nadomestnega upravičenca po 12. členu ZDen.
ZDen člen 34, 51, 51/2, 69, 69/1. ZLPP člen 11, 11/1, 14, 14/1, 15/1, 15/2.
lastninsko preoblikovanje podjetij - zavarovanje denacionalizacijskega zahtevka - začasna odredba po ZLPP - vrnitev premoženja v naravi - zavarovanje pravic bivših lastnikov in njihovih dedičev - prenos delnic na Sklad RS za razvoj
Namen začasnih odredb je bil omogočiti sočasen potek postopkov lastninjenja podjetij in denacionalizacije.
Začasne odredbe so imele smisel le v primeru, ko je bil postopek denacionalizacije med lastninskim preoblikovanjem podjetja še v teku. V primeru, ko se je denacionalizacijski postopek med lastninskim preoblikovanjem podjetja že končal, se je lahko prenos delnic opravil še na podlagi odločbe organa, ki je odločal o denacionalizacijskem zahtevku.
Denacionalizacijski upravičenec lahko v postopku lastninskega preoblikovanja pridobi največ toliko delnic, kolikor bi jih moralo biti za zavarovanje njegovega zahtevka prenešenih na Sklad, pri čemer lahko od Sklada terja le toliko delnic, kolikor jih je bilo na Sklad za zavarovanje njegovega zahtevka tudi dejansko prenešenih.
denacionalizacija - dovoljenost revizije – zelo hude posledice
Po presoji Vrhovnega sodišča revident trditvenega in dokaznega bremena o obstoju zatrjevanega pogoja za dovolitev revizije ni izpolnil s trditvijo, da ima odločitev zanj hude posledice, ker bo izgubil (oziroma ker bo moral kot zavezanec vrniti v last in posest upravičencu A.A.) 4.354 m2 zemljišča. Revident bi namreč moral navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev in konkretne razloge, zaradi katerih bi bile posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati. Ker revident z navedeno pavšalno trditvijo tega ni storil, niso izkazani pogoji za dovolitev revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – pravica, izražena v denarni vrednosti – pomembno pravno vprašanje - trditveno in dokazno breme – odstop od sodne prakse - uporaba 2. odstavka 19. člena ZDen – izpodbijanje dejanskega stanja
Revident mora natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Če se sklicuje na odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča, mora izkazati tudi obstoj sodne prakse, od katere naj bi izpodbijana odločitev odstopala, in navesti opravilne številke zadev.
denacionalizacija – državljanstvo - dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Ker je Vrhovno sodišče o izpostavljenem pravnem vprašanju že sprejelo stališče, izpodbijana sodba pa od tega stališča ne odstopa, niso podani pogoji za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Samo dejstvo, da revidentki ne bo vrnjeno premoženje njenega pravnega prednika, ne glede na njegovo vrednost, še ne pomeni zelo hudih posledic.
denacionalizacija - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - iz zaplembe izvzeto premoženje
O v obravnavani zadevi pomembnem pravnem vprašanju je Vrhovno sodišče že sprejelo stališče, in sicer je v zadevah X Ips 387/2008 z dne 8.5.2008, I Up 1148/2000 z dne 22.11.2001 in II Ips 627/2005 z dne 16.3.2006 odločilo, da premoženje, ki je bilo na podlagi 4. člena Zakona o zaplembi in izvrševanju zaplembe izvzeto iz zaplembe, že po samem zakonu ni bilo predmet zaplembe, zato ni bilo podržavljeno, in sicer ne glede na to, da se je odločba o zaplembi glasila na zaplembo celotnega premoženja, izvzeto premoženje pa je bilo določeno šele s kasneje izdano odločbo, in tudi ne glede na to, kateremu od družinskih članov iz 4. člena Zakona o zaplembi in izvrševanju zaplembe je bilo puščeno izvzeto premoženje.
Dokazno breme za izkazovanje lastništva delnice oziroma dela kapitala delniške družbe ob podržavljanju je na strani tožnika. To lastništvo bi lahko izkazoval z listino – delnico. Teh pa, kot je ugotovljeno v upravnem postopku in s čemer se strinja tudi prvostopno sodišče, tožnik ni predložil.
ugotovitev državljanstva - dovoljenost revizije - trditveno in dokazno breme - zelo hude posledice - začasna odredba - procesne predpostavke
Revident ne navaja nobenih konkretnih okoliščin in dejstev, s katerimi bi konkretno in podrobno utemeljil zatrjevane zelo hude posledice. Le pavšalno zatrjevanje povezanosti konkretnega upravnega spora z denacionalizacijskimi zahtevki pa še ne more pomeniti zelo hudih posledic za revidenta.
denacionalizacija – ugotovitev državljanstva – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – uporaba 2. odstavka 9. člena ZDen
Po ustaljeni upravnosodni praksi mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – navedba vrednosti spornega predmeta - punctum
Zgolj navedba vrednosti spora (punctuma) v uvodnem delu revizije, brez kakršnekoli navedbe v zvezi z dovoljenostjo revizije, za dovoljenost revizije ne zadostuje.
denacionalizacija - ugotovitev državljanstva -dovoljenost revizije - hude posledice - trditveno in dokazno breme - pravica izražena v denarni vrednosti
Po presoji Vrhovnega sodišča revidenta trditvenega in dokaznega bremena nista izpolnila zgolj s trditvijo, da ima izpodbijana odločitev sodišča zanju škodljive posledice. Revidenta bi namreč morala navesti, kakšne konkretne posledice ima zanju izpodbijana odločitev in konkretne razloge, zaradi katerih so te posledice zanju zelo hude, ter vse to tudi izkazati.
denacionalizacija – obnova postopka – upravičen vlagatelj predloga za obnovo postopka – zakoniti zastopnik stranke – upravitelj zapuščine
Tožnik ni upravičena oseba za vložitev predloga za obnovo postopka. Tožnik namreč v času izdaje prvostopne odločbe, zoper katero predlaga obnovo postopka, ni bil zakoniti zastopnik A.A. Tudi dejstvo, da je bil po njeni smrti postavljen za upravitelja njene zapuščine, mu ne daje statusa upravičene osebe za vložitev predloga za obnovo postopka.
ZUS-1 člen 83, 83/2-3, 89. ZUP (1986) člen 244, 244/2, 263, 263/1-1.
dovoljenost revizije - vrednost izpodbijanega dela - pomembno pravno vprašanje - sprememba prvostopenjske upravne odločbe v škodo pritožnika - zelo hude posledice - trditveno in dokazno breme
Ker je merilo za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 vrednost izpodbijanega dela, se pri presoji dovoljenosti revizije upošteva le z drugostopenjsko upravno odločbo odpravljeni del odškodnine, ki pa ne presega 20.000,00 EUR.
revizija – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – odstop od sodne prakse - ovire za vračanje premoženja v naravi
Vrhovno sodišče je glede izpostavljenega pravnega vprašanja že v več primerih sprejelo stališče, da je pri presoji obstoja ovir za vračanje denacionaliziranega premoženja v naravi odločilno stanje ob vračanju (npr. U 1147/95 z dne 19. 2. 1999, I Up 821/2003 z dne 9. 2. 2005, I Up 372/2005 z dne 13. 7. 2005, I Up 363/2005 z dne 10. 5. 2007, I Up 535/2006 z dne 6. 9. 2007 in I Up 1092/2005 z dne 9. 4. 2008). Od navedene upravno-sodne prakse Vrhovnega sodišča izpodbijana sodba sodišča prve stopnje ne odstopa. Revident se neutemeljeno sklicuje na odločbi Vrhovnega sodišča II Ips 195/97 z dne 23. 9. 1998 in I Up 918/2002 z dne 13. 1. 2005 ter odločbo Ustavnega sodišča Up-395/06, U-I-64/07 z dne 21. 6. 2007, saj gre v navedenih zadevah za drugačno dejansko in pravno situacijo kot v obravnavani zadevi.
denacionalizacija - razpolaganje s stvarjo, za katero obstaja dolžnost vrnitve - ničnost
Toženec je razpolagal s stvarjo že v letu 1988, torej pred uveljavitvijo ZDen, zato sporna pogodba iz leta 1993 ne predstavlja novega razpolaganja z nepremičnino v smislu določbe prvega odstavka 88. člena ZDen. S tem v zvezi je vsekakor materialnopravno pravilna odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka glede ugotovitve ničnosti te pogodbe.
Zatrjevana nepravilna uporaba predpisa, ki se nanaša na napačen izračun podržavljenega premoženja, ne more biti obnovitveni razlog po določbah 260. člena ZUP.
denacionalizacija - dovoljenost revizije - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča - dejanska izvršljivost odločbe o denacionalizaciji
Ker je bila v sodbah, na katere se sklicuje revidentka, za odločitev podana popolnoma drugačna dejanska in pravna podlaga in se torej z njimi ni odločalo o istem pravnem vprašanju, kot v obravnavani zadevi, o katerem že obstaja sodna praksa Vrhovnega sodišča in s katero je odločitev sodišča prve stopnje skladna, ni podan zatrjevani odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča.
podržavljeno zasebno premoženje – premoženje, ki je last države oziroma drugih oseb javnega prava
V primeru premoženja, pri katerem je bila prej lastninska pravica vknjižena na Dravsko banovino in zato to ni bilo zasebno premoženje, ni prišlo do denacionalizacije v smislu določb ZNZGP, ampak do vknjižbe v korist splošnega ljudskega premoženja na podlagi določb Uredbe.
Ker torej to premoženje ni podržavljeno v smislu drugega odstavka 8. člena ZDen in ker tega tožeča stranka tudi ni izkazala za druge nepremičnine, navedene v zahtevi za denacionalizacijo, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je odločitev tožene stranke o zavrnitvi denacionalizacijskega zahtevka že iz tega razloga pravilna.