denacionalizacija - skrbnik vrnjenega premoženja – pravni interes za tožbo
Tožnica je bila postavljena za skrbnico premoženja, ki se v postopku denacionalizacije vrača njenemu pokojnemu očetu kot upravičencu in to s širšimi pooblastili (za celotno hišo) kot je bilo dano njenemu bratu. Zato si s tožbo ne more pridobiti boljšega pravnega položaja in je zato sodišče pravilno zavrglo njeno tožbo zaradi pomanjkanja pravnega interesa.
denacionalizacija - revizija – dovoljenost – dokazno breme – vrednost spornega predmeta – vračanje premoženja v naravi
Po prvem odstavku 2. člena ZDen je denacionalizacija vrnitev premoženja v naravi, zato ne gre za spor, v katerem je pravica stranke izražena v denarni vrednosti. Da bi v obravnavani zadevi šlo za zadevo, v kateri bi bila predmet spora pravica do plačila odškodnine v smislu drugega odstavka 2. člena ZDen, pa revident v reviziji ne navaja. Ker torej ne gre za spor, v katerem je pravica stranke izražena v denarni vrednosti, dovolitev revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ne pride v poštev.
denacionalizacija - revizije – dovoljenost – trditveno in dokazno breme - zelo hude posledice za stranko
Revidenta trditvenega in dokaznega bremena o obstoju zatrjevanega pogoja za dovolitev revizije nista izpolnila zgolj s trditvijo, da ima izpodbijana odločitev zanju zelo hude posledice, ker je kot posledica takšne odločitve nastopila zgolj možnost uveljavljanja odškodnine. Zatrjevane vrednosti denacionalizacijskega premoženja v ničemer ne pojasnita niti ne izkažeta. Vrednost tega premoženja, ki naj bi presegala 20.000 EUR, sama po sebi še ne izkazuje zelo hudih posledic. Revidenta bi namreč morala navesti, kakšne konkretne posledice ima zanju izpodbijana odločitev in konkretne razloge, zaradi katerih naj bi bile te posledice zanju zelo hude ter navedbo tudi izkazati
denacionalizacija – sodna in upravna pristojnost – obseg odločanja v nepravdnem postopku – vrnitev nepremičnine odtujene s pravnim poslom - vračilo kupnine – povečana vrednost nepremičnine
V nepravdnem postopku je sodišče odločalo le o vrnitvi tistega dela nepremičnine, ki je bil izvzet iz nacionalizacije in sta ga pravna prednika predlagatelja s pogodbo z dne 20.10.1959 prodala pravnemu predniku nasprotne udeleženke.
Sodišče je moralo v izračunu na podlagi petega odstavka 25. in prvega odstavka 72. člena ZDen upoštevati le vrednost tistega dela stavbe in zemljišča, o katerem je odločalo v obravnavani zadevi.
dovoljenost revizije – trditveno in dokazno bremene – vrednostni pogoj za dovolitev revizije
Tako trditveno kot dokazno breme z dokazovanji izpolnjenosti pogojev za dovolitev revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče niti uvesti niti voditi. Ker revident v reviziji ni izkazal nobenega izmed razlogov iz 2. odstavka 83. člena ZUS-1, ki bi lahko bili podlaga za dovolitev revizije, v tem primeru revizije ni mogoče dovoliti.
denacionalizacija – dovoljena revizija - upravičenec – cerkvene pravne osebe – pravno nasledstvo cerkvene pravne osebe
Po 14. členu ZDen ima položaj denacionalizacijskega upravičenca pri vračanju podržavljenega premoženja lahko le tisti cerkveni pravni subjekt, ki je bil ob podržavljenju lastnik premoženja in je ob uveljavitvi ZDen dne 7.12.1991 deloval na območju Republike Slovenije.
denacionalizacija – varovanje prekluzivnega roka za vložitev zahteve – skupni pravni naslednik
Pravočasna zahteva vlagateljice zahtevka bi bila v korist tožnice, le če bi bila do denacionalizacije istega dela premoženja, do katerega je upravičena tožnica, upravičena tudi vlagateljica zahtevka.
denacionalizacija - upravičenec - cerkvene pravne osebe - pravno nasledstvo cerkvene pravne osebe
Po 14. členu ZDen ima položaj denacionalizacijskega upravičenca pri vračanju podržavljenega premoženja lahko le tisti cerkveni pravni subjekt, ki je bil ob podržavljenju lastnik premoženja in ki je ob uveljavitvi ZDen dne 7.12.1991 deloval na območju Republike Slovenije.
Ker izpodbijana odločitev nima razlogov o tem, ali je vrnitev predmetnih parcel sploh mogoča (status teh parcel) oziroma, da za vrnitev niso podane nobene ovire, določene v ZDen, je preuranjena odločitev o tem, da Republika Slovenija ni pasivno legitimirana.
ZUS-1 člen 75, 75/3, 85, 85/1-1. ZPPčlen 339, 339/2-14.
absolutna bistvena kršitev postopka v upravnem sporu – odločanje brez listin
Revident je v zahtevi za denacionalizacijo z dne 6.12.1993 navedel, da je bilo premoženje, katerega vrnitev zahteva, prvotno v lasti njegovega očeta, podržavljeno pa Š.I. in A.S., ki sta to premoženje pred tem dedovala, ter da je edini preživeli član družine S. Glede na takšno vsebino pravočasne zahteve za denacionalizacijo je ugotovitev sodišča prve stopnje, da revident v upravnem postopku ni uveljavljal vrnitve premoženja, podržavljenega A.S. in Š.I., v obsegu, kot sta ga prej podedovala po njegovem očetu, v nasprotju z listinami v spisu.
ZDen člen 3, 4, 5, 56, 56/1, 56/2.ZPP člen 377, 381, 384/1.ZIZ člen 10, 10/1.
denacionalizacija - kupna pogodba - časovne meje denacionalizacije - dovoljenost revizije zoper sklep - sklep o napotitvi na pravdo - začasna odredba
Ker gre v obravnavani zadevi za klasično kupno pogodbo iz leta 1966, za katero ni bil podlaga nobeden od predpisov iz 3. in 4. člena ZDen, za zahtevo za denacionalizacijo velja splošna časovna meja, torej Ustava iz leta 1963. Ta pogoj ni bil izpolnjen, zato je bila odločitev o neutemeljenosti zahteve materialnopravno pravilna.
Sklep nepravdnega sodišča o napotitvi na pravdo ni sklep, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan v smislu prvega odstavka 384. člena ZPP. Res je sicer po drugem odstavku 56. člena ZDen zoper odločitev sodišča druge stopnje dovoljena revizija, vendar se ta določba glede na prvi odstavek istega člena nanaša samo na sodno odločbo, s katero je odločeno o denacionalizaciji, sklep glede napotitve na pravdo pa ni taka odločba. Enako velja za revizijsko izpodbijani sklep o začasni odredbi.
denacionalizacija - solastništvo podržavljenih nepremičnin – enotno sosporništvo - učinek vložene pritožbe za druge upravičence – odločanje v okviru zahtevka
Solastniki podržavljenih nepremičnin, ki so predmet denacionalizacijskega postopka, so glede na določbe ZDen samostojni upravičenci do denacionalizacije, vsak za svoje podržavljeno premoženje oziroma svoj idealni solastninski delež na podržavljeni nepremičnini ter se o denacionalizaciji za vsakega od njih odloča v odvisnosti od tega, ali je vložil zahtevo za denacionalizacijo, izkazal upravičenost do denacionalizacije ter glede na njegova procesna dejanja v postopku, ki učinkujejo le zanj. Njihove pravice so, kot to velja tudi za solastninske deleže, individualne, čeprav izvirajo iz idealnih deležev na istem premoženju.
ZDen člen 3, 3/1-29, 44, 44/1, 44/3, 72, 72/1. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije člen 2.
denacionalizacija – ustreznost nadomestnih zemljišč ob podržavljenju – vrednotenje premoženja – katastrske kulture ob podržavljenju
Za določanje vrednosti zemljišča je bistveno, kot kaj je bilo v času podržavljenja to zemljišče evidentirano v zemljiškem katastru kot uradni evidenci o zemljiščih.
denacionalizacija - zahtevek za vračilo vlaganj - izkazanost vlaganj - trditveno in dokazno breme
Zahteva za povrnitev vlaganj v nepremičnino, ki je bila vrnjena v denacionalizacijskem postopku, je sposobna za obravnavanje le, če vlagatelj zahteve natančno opredeli vlaganja tako po višini porabljenih sredstev, kot tudi po času in vrsti investicij, ter za svoje navedbe predloži ustrezne dokaze.
ZDen člen 51, 51/1, 51/2.ZLPP člen 11.ZZLPPO člen 50, 50/1, 50/2.
vzpostavitev lastninskega deleža na premoženju zavezanca – pravna oseb, v katere premoženju se nahaja nepremičnina podržavljenega podjetja – začasna odredba – realizacija začasne odredbe
Če je bila začasna odredba realizirana in je tožeča stranka v postopku lastninskega preoblikovanja podjetja prenesla na tedanji Sklad RS za razvoj navadne delnice, je odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe, ki je bila v izvrševanju sodbe VS RS odpravljena, brezpredmetno.
denacionalizacija - obseg vrnitve - vrednotenje odškodnine - vrednotenje premoženja - katastrske kulture ob podržavljenju
V skladu s tretjim odstavkom 44. člena ZDen se na podlagi določbe 2. člena Odloka vrednost podržavljenega kmetijskega zemljišča v postopku denacionalizacije ugotavlja glede na katastrsko kulturo, katastrski razred in katastrski okraj v času podržavljenja. Glede na navedeno zakonsko določbo je torej za določanje vrednosti zemljišča bistveno, kot kaj je bilo v času podržavljenja to zemljišče evidentirano v zemljiškem katastru kot uradni evidenci o zemljiščih.
denacionalizacija – upravičenec – cerkvene pravne osebe – pravno nasledstvo cerkvene pravne osebe
Po 14. členu ZDen gre pravica do vrnitve premoženja cerkvam in drugim verskim skupnostim, njihovim ustanovam oziroma redom, ki ob uveljavitvi tega zakona delujejo na območju Republike Slovenije. ZDen torej pravico do vračila premoženja subjektom iz 14. člena ZDen veže na pogoj delovanja na območju Republike Slovenije na dan 7.12.1992. Ta pravica pa gre skladno z določbami 3., 4. in 5. člena ZDen le tistim subjektom, katerim je bilo premoženje podržavljeno po predpisih oziroma na način, določen v navedenih določbah ZDen. Po presoji Vrhovnega sodišča ima glede na navedeno položaj denacionalizacijskega upravičenca pri vračanju podržavljenega premoženja lahko le tisti pravni subjekt iz 14. člena ZDen, ki je bil ob podržavljenju lastnik premoženja in ki je ob uveljavitvi ZDen dne 7.12.1991 deloval na območju Republike Slovenije.
Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 11, 11/3.
denacionalizacija - vrednotenje zemljišča – 60-metrski pas ob javni dovozni poti
Po presoji pritožbenega sodišča je za pravno domnevo iz določbe 3. odstavka 11. člena Navodila dovolj, da se v 60-metrskem pasu ob javni dovozni poti nahaja katerikoli del zemljišča. Posamezni deli zemljiške parcele namreč ne morejo imeti različnega pravnega položaja – ne v pogledu stvarnih pravic, niti v pogledu kategorije oziroma pravnega statusa.
Fizična oseba ne more postaviti zahteve za ugotovitev državljanstva. Če pa v kakšni vlogi zahteva ugotovitev državljanstva, je to za upravni organ neobvezujoča pobuda. Pravilno ravna upravni organ, če ugotavlja, ali je bilo neki osebi jugoslovansko državljanstvo priznano po 9.5.1945. Ugotavljanje jugoslovanskega državljanstva na dan smrti, če je ta bila pred 9.5.1945, ni potrebno.
Presoja vzajemnosti zajema vsebinsko presojo, kar pomeni, da je treba presoditi, ali se v tuji državi glede vračanja podržavljenega premoženja priznavajo državljanom Slovenije enake pravice, kot jih Slovenija priznava tujim državljanom.