CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - DRŽAVLJANSTVO - UPRAVNI SPOR
VS19403
ZPP člen 76, 100.ZDen člen 63, 63/3. ZDrž člen 35, 35/2.
sposobnost biti stranka - smrt stranke - pooblastilo - ugotovitev državljanstva - domneva nelojalnosti - dokazno breme
V trenutku vložitve tožbe je bila tožnica že mrtva. Ker kot fizična oseba v tem času ni več obstajala, v nobenem trenutku ni mogla biti stranka. Prvostopenjsko sodišče je zato pravilno zavrglo tožbo. 100. člen ZPP se lahko uporabi le, če je bila v času pooblastiteljevega življenja vsaj vložena tožba.
Vpis društva v register društev (ali v drug register) je konstitutivne narave za pridobitev lastnosti civilnopravne osebe, zato je možno dokazovati pravno nasledstvo le z ustreznimi vpisi. Sodišče pri presoji dokazov ni vezano na nobena dokazna pravila, ki bi narekovala, kakšna dokazna moč gre posameznemu dokazilu, na kar opozarja tožeča stranka v pritožbi. Vendar pa samo dejstvo, ki je sporno, opredeljuje, s katerimi dokazili ga je mogoče dokazati. Podpis notarske izjave, ki ga overi notar in na katerega se sklicuje tožeča stranka, je le potrditev, da so določene osebe podpisale listino, ne pa tudi, da je to, kar so izjavili, resnično. Prav tako tudi pravnega nasledstva za pravne osebe, ki morajo biti vpisane v določen register, ni mogoče dokazovati s pričami. Podlaga za odločanje v obravnavani zadevi so bile torej listine, ki so bile pridobljene v upravnem postopku in je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da na tej podlagi ni mogoče sprejeti sklepa, da je tožeča stranka pravni naslednik.
ZDen člen 63, 63/3. ZDrž FLRJ člen 35, 35/2, 35/3.
denacionalizacija - ugotovitev državljanstva - nemška narodnost - nelojalno ravnanje - bivanje v tujini - vzrok selitve
Pregrešitev zoper državljanske dolžnosti je zgolj dodatni opis, ki lahko pomaga opredeliti vsebino nelojalnega ravnanja, ne pa tudi samostojna predpostavka za uporabo 2. odstavka 35. člena ZDrž.
denacionalizacija - ugotovitev državljanstva - retroaktivna uporaba zakona - odločba ustavnega sodišča
Ne gre za zmotno uporabo materialnega prava, če je bila pri odločanju o ugotovitvi državljanstva uporabljena določba 2. odstavka 35. člena Zakona o državljanstvu.
ZDen člen 3, 4, 5.ZUS-1 člen 76, 107, 107/1, 107/2.
denacionalizacija - zakonitost predpisov o podržavljenju - vrednotenje premoženja - valorizacija ob podržavljenju dane odškodnine - pogodbe o arondaciji
Namen ZDen je v popravi krivic, storjenih s podržavljenjem premoženja v določenem obdobju po drugi svetovni vojni, po za to posebej določenem postopku. Zato za posebno ugotavljanje zakonitosti aktov oziroma predpisov o podržavljenju v postopku denacionalizacije ni podlage. Morebitne nepravilnosti pri izvedbi podržavljenja na obseg in vrsto pravic iz naslova denacionalizacije ne vplivajo, niti se te nepravilnosti ne ugotavljajo.
Sklep o prekinitvi upravnega postopka ni upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1, niti ni sklep o prekinitvi postopka sklep iz 2. odstavka 5. člena ZUS-1, zoper katerega bi bil upravni spor dopusten.
denacionalizacija - upravičenec - cerkvene pravne osebe - pravno nasledstvo cerkvene pravne osebe
Po 14. členu ZDen je upravičenec do vrnitve premoženja tista cerkvena pravna oseba, ki ji je bilo premoženje podržavljeno in ki je ob uveljavitvi ZDen dne 7.12.1991 delovala na območju Republike Slovenije. Na podlagi tretjega odstavka 15. člena ZDen se pravno nasledstvo za cerkve in druge verske skupnosti, njihove ustanove oziroma redove, presoja po njihovem avtonomnem pravu.
denacionalizacija - hrvaški državljan - vzajemnost
Uporaba 12. člena ZDen tudi za primere iz 3. odstavka 9. člena ZDen bi bila v nasprotju z jasno izraženim namenom zakonodajalca, in bi bila tudi nesmiselna. Ne samo zato, ker 12. člen ZDen pravno nasledstvo pravice do denacionalizacije veže na neobstoj jugoslovanskega državljanstva (po 12. členu ZDen gre za pravno nasledstvo v vseh primerih neobstoja jugoslovanskega državljanstva, ne pa tudi v primerih obstoja jugoslovanskega državljanstva, torej tudi ne, ko gre za neslovenske državljane držav nekdanje SFRJ) pač pa predvsem zato, ker bi pomenila, da je zakonec ali dedič prvega dednega reda oseba iz 3. odstavka upravičenec že samo zato, če mu je bilo jugoslovansko državljanstvo priznano s predpisi iz 1. odstavka 9. člena ZDen (torej brez nosilnega pogoja, na katerem temelji 3. odstavek - da je v državi upravičenca slovenskim državljanom priznana pravica do denacionalizacije). Določba 12. člena ZDen zato le navidezno ureja situacijo iz 3. odstavka 9. člena tega zakona.
denacionalizacija - hrvaški državljan - pogoj vzajemnosti
Prvostopenjski upravni organ je sprejel odločitev v času, ko je že veljal Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o denacionalizaciji (ZDen-B, Uradni list RS, št. 65/98), ki ga je bil upravni organ dolžan upoštevati kot materialno podlago za svojo odločitev, ne glede na to, da je bila zahteva za denacionalizacijo vložena pred njegovo uveljavitvijo.
Zaradi temeljnega izhodišča ureditve instituta vračunanja daril o enakem obravnavanju zakonitih dedičev in zaradi okoliščin, v katerih so se dediči v prejšnjem zapuščinskem postopku odločali, ali bodo ta institut sploh uveljavljali, revizijsko sodišče zaključuje, da neuveljavljanje pravice zahtevati vračunanje daril sodedičem v prejšnjem zapuščinskem postopku ne pomeni odpovedi tej pravici za kasnejši zapuščinski postopek glede denacionaliziranega premoženja.
Če je oseba, kateri je bilo premoženje podržavljeno na način iz 3., 4. ali 5. člena ZDen in izpolnjuje pogoj iz 1. odstavka 9. člena ZDen, umrla pred odločitvijo o denacionalizaciji kot državljan druge bivše jugoslovanske republike, je odločilno, kakšno pravno razmerje daje državljanskemu statusu umrle osebe pravo Republike Slovenije oziroma pravo sedanje države naslednice bivše Republike SFRJ.
Za otroka kot poseben pravni subjekt velja samostojna domneva nelojalnosti, ki jo lahko izpodbija samostojno, kar pomeni, da mora imeti oseba, ki je bila v času vojne še mladoletna in je po predpisih Kraljevine Jugoslavije sicer sledila državljanstvu staršev (zakonski otrok državljanstvu svojega očeta), možnost izpodbiti domnevo nelojalnosti oziroma dokazovati in tudi dokazati svojo lojalnost. Mladoletnost ni tista okoliščina, ki sama po sebi zadošča za izpodbitje domneve nelojalnosti.
ZDen člen 51, 51/1, 51/2, 66, 66/3.ZUS-1 člen 76, 107, 107/1, 107/2.ZLPP člen 13, 13/1.
denacionalizacija - pravna oseba - zavezanec za vračilo premoženja - zavarovanje zahtevka po ZLPP
Zavezanec za vračilo premoženja je pravna oseba, v katere premoženju so stvari, ki so predmet vračanja. Tudi, če je taka pravna oseba ob lastninjenju po ZLPP sredstva, ki so predmet denacionalizacije, izločila iz svojih sredstev in otvoritvene bilance, je v smislu ZDen še zavezanka, saj je v skladu z ZLPP ta sredstva lahko še naprej uporabljala kot dober gospodar.
ZDen člen 19, 19/3. ZUS člen 5, 7, 18, 18/3, 26, 27, 27/3, 29.ZUS-1 člen 76, 107, 107/1, 107/2.
denacionalizacija - ovire za vračilo v naravi - pravočasnost tožbe - pasivna legitimacija - oznaka tožene stranke - sposobnost biti stranka v postopku (ministrstvo)
Obstoj ovir za vračilo podržavljenega premoženja v naravi mora izkazati tisti, ki se na ovire sklicuje. Tožena stranka pa mora v obrazložitvi svoje odločbe ustrezno utemeljiti, ali so podane ovire ali ne. Tožba je pravočasna, če je v roku 30 dni vložena na Upravno sodišče RS, ne glede na njegov oddelek. Tožena stranka po ZUS je bil organ, zoper čigar dokončno odločbo je tožba vložena, če je vložena zoper Republiko Slovenijo, izpodbija pa se akt njenega ministrstva, je jasno, da je vložena zoper ministrstvo.
vrnitev nepremičnine v postopku denacionalizacije - vpliv denacionalizacije na najemna razmerja - najemnina
Določba 1. odstavka 24. člena ZDen, po kateri vrnitev stvari v postopku denacionalizacije ne vpliva na najemna razmerja, ki so bila (pred uveljavitvijo ZDen, se pravi pred 7.12.1991) ustanovljena z odplačnimi pravnimi posli, ima dvojni pomen. Obstoj takih razmerij vpliva na obliko vračanja premoženja, saj pomeni oviro za vračanje stvari v last in posest. Premoženje se zato vrača le z vrnitvijo - vzpostavitvijo lastninske pravice v korist upravičenca, ne pa tudi v njegovo neposredno posest. Hkrati se s tem ohranja obstoječe najemno razmerje, kar pomeni, da stopi novi lastnik (denacionalizacijski upravičenec) na mesto najemodajalca; potlej obstajajo pravice in obveznosti iz najema med njim in najemnikom. To pomeni, da gre novemu lastniku (denacionalizacijskemu upravičencu) najemnina po najemni pogodbi, v katero je na podlagi 24. člena ZDen vstopil na mesto najemodajalca, od dneva pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji dalje.
ZDen člen 65, 65/2, 72, 72/1.ZUS-1 člen 22, 22/1, 73, 73/1.ZPP člen 343, 343/3.
denacionalizacija - komunalno opremljena stavbna zemljišča - celotno zemljišče ali le 60 metrski pas ob javni cesti
Za absolutno pravno domnevo iz tretjega odstavka 11. člena Navodila je dovolj, da se v 60 metrskem pasu ob javni dovozni cesti nahaja katerikoli del zemljišča. Ta pogoj, ki je eden od elementov podlage navedene domneve, je treba povezovati s pogojem, da ima zemljišče priključek na javno cestno omrežje. Zato in ker je parcela osnovna enota zemljiškega katastra po 7. členu Zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot, je za komunalno opremljeno nezazidano stavbno zemljišče šteti celotno zemljišče, saj posamezni deli zemljiške parcele, ki ustreza pojmu nepremičnine (18. člen SPZ, 1. in 2. točka drugega odstavka 11. člena ZZK-1) ne morejo imeti različnega pravnega položaja in to ne v pogledu stvarnih pravic, niti v pogledu kategorije oziroma pravnega statusa. Torej, če so izpolnjeni vsi pogoji iz tretjega odstavka 11. člena Navodila, relevantno pa je stanje ob podržavljenju, je tako zemljišče treba v celoti ovrednotiti kot komunalno opremljeno nezazidano stavbno zemljišče, ne pa le 60 metrski pas.
denacionalizacija - upravičenec - dedič prvega dednega reda - jugoslovansko in slovensko državljanstvo - vzajemnost
Zakonec ali dedič prvega dednega reda osebe iz 9. člena ZDen je moral biti jugoslovanski in slovenski državljan, da je pridobil pravico do denacionalizacije na temelju 12. člena ZDen. Če to ni bil in je imel jugoslovansko državljanstvo in državljanstvo katere od drugih republik, potem zanj velja še dodatni pogoj vzajemnosti. Če je oseba, kateri je bilo premoženje podržavljeno in izpolnjuje pogoj iz 1. odstavka 9. člena ZDen, umrla pred odločitvijo o denacionalizaciji kot državljanka druge bivše jugoslovanske republike, je pomembno, kakšno državljanstvo bi imela umrla oseba glede na 39. člen Zakona o državljanstvu RS.
denacionalizacija - razlastitev družbe z omejeno zavezo - upravičenec do denacionalizacije
Družbenik ni upravičenec do denacionalizacije nepremičnin, ki so bile podržavljene družbi. Lastninska pravica se po pravnih pravilih § 9 ZZK iz leta 1930 ni pridobila že s sporazumom o delitvi, ampak šele z vpisom v zemljiško knjigo.
denacionalizacija - gradnja na tujem zemljišču - upravičenost do vračila
Premoženje, ki ga zahteva tožeča stranka z denacionalizacijo, ni bilo odvzeto tožeči stranki, saj njeni pravni predniki niso postali z gradnjo na tujem zemljišču nikoli lastniki nepremičnine, ker tudi tedanja zakonodaja (Codice civile) tega ni dopuščala.