denacionalizacija - odškodnina - tržna vrednost podržavljenega premoženja
Določbe ZDen in Navodila v zvezi z določanjem odškodnine za podržavljeno stavbno zemljišče, ki ga ni mogoče vrniti v naravi, so bile predmet ustavnopravne presoje. Ustavno sodišče RS je v sklepu U-I-137/98 ugotovilo, da določbi 44. člena ZDen in 14. člena Navodila nista v nasprotju z Ustavo RS in ne predstavljata kršitve ustavne pravice enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS. Po presoji Ustavnega sodišča je bil zakonodajalec upravičen oškodovanje za podržavljeno premoženje urediti na poseben način in da razmere, v katerih je uzakonil denacionalizacijo, in razmere v katerih se izvaja, objektivno pogojujejo tudi obseg primernih odškodnin. Zato pritožbeni očitek, da so bile z izpodbijano sodbo tožniku kršene ustavne pravice zaradi nepravilne ocene vrednosti podržavljenega premoženja in neupoštevanja njegove tržne vrednosti, ni utemeljen.
ugotavljanje državljanstva kot predhodno vprašanje - vezanost na pravnomočno odločbo o ugotovitvi državljanstva
S pritožbenimi ugovori, ki se v celoti nanašajo na državljanstvo obravnavane osebe, tožnik v denacionalizacijskem postopku ne more uspeti, ker se v tem postopku odloča le o vračanju premoženja, kolikor so izpolnjeni drugi pogoji, med drugim tudi pogoj državljanstva, o katerem pa se odloča v posebnem upravnem postopku in je predmet posebnega upravnega spora.
denacionalizacija - premoženje, izvzeto iz nacionalizacije - odškodnina za uničeno premoženje - prepozen zahtevek
V postopku denacionalizacije velja načelo dispozitivnosti, kar pomeni, da se postopek začne in vodi po volji stranke v okviru njenega materialnega zahtevka. ZDen v 62. členu določa obvezne sestavine zahteve za denacionalizacijo, ki jih mora zahteva vsebovati in listine, ki ji morajo biti priložene. Pristojni organ je na zahtevek vezan in mora ravnati po njem oziroma po njegovi vsebini.
ugotovitev državljanstva - domneve nelojalnosti - dokazovanje aktivne lojalnosti - pavšalne navedbe o pomoči partizanom - članstvo v Kulturbundu
Ker se po določbi 2. odstavka 35. člena Zakona o državljanstvu FLRJ v zvezi z določbo 3. odstavka 63. člena ZDen nelojalnost domneva, v postopku ni potrebno ugotavljati nelojalnega ravnanja, temveč breme izpodbijanja nelojalnosti nosi stranka.
Ker sta bila pogoja glede bivanja v tujini in glede nemške narodnosti ugotovljena, ni pa bilo dokazano kontinuirano lojalno ravnanje, je bil materialni zakon pravilno uporabljen.
DENACIONALIZACIJA - UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK
VS18938
ZUS-1 člen 83, 85.
denacionalizacija - obnova postopka - stranka v postopku - revizija - revizijski razlogi
Revizija v upravnem sporu je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Revizijo je po 85. členu ZUS-1 dopustno vložiti zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz 2. in 3. odstavka 75. člena ZUS-1 ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava.
ZDen člen 6, 6/2, 62, 64. ZUP (1986) člen 130.ZUS-1 člen 76.
denacionalizacija - zahtevek - vsebina zahtevka - naknadna širitev zahtevka - prekluzivni rok materialnega prava
Ker je v 62. členu ZDen določena vsebina zahteve za denacionalizacijo, v 64. členu pa rok za njeno vložitev, ne pride v poštev uporaba določbe 130. člena ZUP 1986, kot to zmotno meni tožnica v svoji pritožbi, saj bi bila uporaba te določbe v nasprotju z ZDen.
DENACIONALIZACIJA - UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK
VS18979
ZUS-1 člen 59, 59/2-2, 75, 75/1-3, 75/2, 75/3, 75/4, 76, 107, 107/1, 107/2. ZUS člen 72, 72/5.ZPP člen 339, 339/2-8.ZUP člen 263, 263/4, 268, 268/1, 270, 270/1, 272, 272/2.ZDen člen 25, 25/6.ZDen-B člen 23.
denacionalizacija - obnova postopka - obseg odločanja v obnovljenem postopku - pritožbeni razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - glavna obravnava - opustitev vročitve odgovora na tožbo - vračanje v naravi z doplačilom povečane vrednosti premoženja po podržavljenju
Pri odločanju v obnovljenem postopku je organ vezan na obseg dovoljene obnove, določen s sklepom o obnovi postopka. V pritožbi v upravnem sporu je mogoče pritožbeni razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja uveljavljati le, če je dejansko stanje ugotavljalo prvostopno sodišče samo. Vrhovno sodišče pri odločanju o pravnih sredstvih, vloženih pred 1.1.2007, uporablja ZUS-1. Ta pa določa, da je bistvena kršitev pravil postopka v upravnem sporu zaradi opustitve glavne obravnave podana le, če je ta opustitev v nasprotju z ZUS-1, kar pa v tem primeru ni. Opustitev vročitve odgovora na tožbo je bistvena kršitev pravil postopka v upravnem sporu le, če je to vplivalo na pravilnost in zakonitost odločitve, kar v tem primeru ni. Podržavljeno premoženje je dopustno vrniti v naravi in šele z dopolnilno odločbo odločiti o odškodnini zaradi povečanja vrednosti premoženja po podržavljenju.
ZDen člen 44, 44/1, 44/6. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 4, 5, 6, 6/1, 6/2, 8, 8/1.ZUS-1 člen 73, 76, 107, 107/1. ZUS člen 72, 72/5.
vrednotenje premoženja, podržavljenega kot podjetje - listina za vrednotenje - druge verodostojne podlage za vrednotenje - predpisana merila vrednotenja
Če stranka meni, da vrednotenje podržavljenega premoženja po aktih o podržavljenju ali z zapisniki, sestavljenimi ob podržavljenju, ni ustrezno, lahko te vrednosti izkaže na podlagi drugih listin oziroma dokazil. Vendar se morajo te listine in dokazila nanašati, v primeru podjetja, na vrednotenje tega podjetja, ter morajo biti izdelane na podlagi metodologij vrednotenja, predpisanih z ZDen in na njegovi podlagi izdanih predpisov.
V postopku ugotavljanja državljanstva po 3. odstavku 63. člena ZDen se uporablja Zakon o državljanstvu DFJ oziroma FLRJ. Pri tem je nacionalnost otroka odvisna od nacionalnosti staršev. Če je otrokov oče umrl, otrok ob posvojitvi ne pridobi nacionalnosti (in tudi ne državljanstva) po posvojitelju. Pač pa se glede na določbe Zakona o državljanstvu DFJ oziroma FLRJ njegova nacionalnost presoja po nacionalnosti tistega od staršev, ki je preživel. Če je bil ta član Kulturbunda, se je najmanj od tedaj štel za osebo nemške narodnosti, posledično pa se je za osebo nemške narodnosti štel tudi njegov mladoletni otrok. Lojalnost pa se je pravilno ugotavljala posebej za mater in posebej za otroka. Da se ravnanje določene osebe šteje za lojalno, mora biti izkazana njena aktivna lojalnost. Izjava stranke, overjena po notarju, ni javna listina.
Breme dokazovanja dejanskega stanja, ki nasprotuje domnevi nelojalnosti, vsebovani v 2. odstavku 35. člena ZDrž (1946) v zvezi s 3. odstavkom 63. člena ZDen, nosi stranka.
ZDen člen 16, 16/3, 32, 32/2, 41.ZUS-1 člen 73, 75, 75/1-3, 107, 107/1, 107/2. ZUS člen 72, 72/5.ZLPP člen 9, 50, 50/4. ZENDMPE člen 8, 8/1.
denacionalizacija - ovire za vračilo v naravi - premoženje med sredstvi pravne osebe - neizvedeno lastninsko preoblikovanje - prenos na SRD - zazidano stavbno zemljišče
Vračanje podržavljenega premoženja v naravi ni mogoče, če je to premoženje med sredstvi podjetja, ki bi se moralo lastniniti po ZLPP, denacionalizacijski upravičenec oziroma njegov pravni naslednik pa ni vložil zahteve za izdajo začasne odredbe po 41. členu ZDen oz. 9. - 15. členu ZLPP. Ko se je tako podjetje preneslo na SRD, je postalo podjetje z znanim lastnikom in torej civilno pravna oseba. V naravi tudi ni mogoče vrniti pozidanega zemljišča, na katerem stoji objekt, ki ni v lasti upravičenca. Pri tem je glede pozidanosti zemljišča pravno pomemben podatek iz zemljiškega katastra.
DENACIONALIZACIJA - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS09957
ZPP člen 371.
razlogi za revizijo - obrazložitev revizijskega razloga bistvene kršitve določb postopka
Ker na bistvene kršitve postopka revizijsko sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, mora biti ta revizijski razlog obrazložen, kar pomeni, da je treba vsak očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka konkretizirati.
Ker je morala biti po določbi 1. odstavka 64. člena ZDen zahteva za denacionalizacijo, če naj bi bila pravočasna, vložena najkasneje v 24 mesecih po uveljavitvi ZDen (to je do izteka 7.12.1993), je tožnica z vlogo dne 29.12.1999 navedeni materialni prekluzivni rok zamudila, po izteku tega roka pa zahtev za denacionalizacijo upravičenj po ZDen ni več mogoče uveljavljati. V postopku denacionalizacije je mogoče sicer dopolnjevati vloge z listinami in dokazili glede podržavljenega premoženja, vendar pa mora biti obseg tega premoženja pravočasno zahtevan.
Ker tožničina, po poteku z ZDen določenega prekluzivnega roka vložena, zahteva za vračilo nepremičnin, ki so bile razlaščene, ni bila zajeta v pravočasno vloženih zahtevkih za denacionalizacijo gozda in stanovanjske hiše, jo je šteti kot samostojno vlogo, podano po poteku z zakonom določenega roka za vložitev denacionalizacijskih zahtev.
denacionalizacija - obnova postopka - stranka v postopku
Pri pravnomočno končanih denacionalizacijskih postopkih, v katerih je bilo odločeno o denacionalizaciji premoženja, kjer tožeča stranka ni niti upravičenec, niti pravni naslednik upravičencev, ne odloča o nobeni njeni pravici ali pravni koristi.