ZUS-1 - začasna odredba v revizijskem postopku - ugotovitvena odločba
Revidenta sta zahtevala izdajo začasne odredbe, da revizijsko sodišče do izdaje revizijske odločbe odloži izvršitev pravnomočne negativne odločbe o državljanstvu njunega pravnega prednika. Navedena odločba o državljanstvu pa je ugotovitvena odločba, ki učinkuje in se ne izvršuje. Glede na to, da se navedeni upravni akt ne izvršuje, niti se ne izvršuje z revizijo izpodbijana sodba sodišča prve stopnje, zahtevane začasne odredbe že iz tega razloga ni mogoče izdati.
ZDen člen 61, 62, 64, 64/1.ZUS-1 člen 85, 86, 92, 107, 107/1, 107/2.
denacionalizacija - prepozen zahtevek - dopolnitev zahtevka - zahtevek za vračanje dodatnega premoženja - potek roka
Zahtevo za denacionalizacijo so morale fizične osebe vložiti najpozneje do vključno 7.12.1993, da se je štela za pravočasno. Po preteku tega datuma dopolnjevanje oziroma spreminjanje pravočasnih zahtev v smislu zahtevka za vračanje dodatnega premoženja ni dopustno, prav tako ne vlaganje novih zahtev. Po tem roku vložene, spremenjene oziroma dopolnjene zahteve se zavržejo.
denacionalizacija - obnova postopka - stranka v postopku
Pri pravnomočno končanih denacionalizacijskih postopkih, v katerih je bilo odločeno o denacionalizaciji premoženja, kjer tožeča stranka ni niti upravičenec, niti pravni naslednik upravičencev, ne odloča o nobeni njeni pravici ali pravni koristi.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - državljanstvo - razveljavljena kazenska sodba - zaplenjeno premoženje - vračanje pod pogoji ZDen - upravni postopek - sodni nepravdni postopek - ZIKS
Ker se je tožnik odločil za vrnitev zaplenjenega premoženja v upravnem postopku, se premoženje vrača pod pogoji, ki so določeni v ZDen. Okoliščina, da je bila sodba o zaplembi premoženja razveljavljena, v tej zadevi ni pomembna.
ZDrž FLRJ (1946) člen 35. Zakon o državljanstvu Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
denacionalizacija - ugotovitev državljanstva - državljanstvo kraljevine SHS
Glede na 35. člen Zakona o državljanstvu FLRJ je bila državljan FLRJ vsaka oseba, ki je bila na dan 28.8.1945 državljan FLRJ po do takrat veljavnih predpisih. Takrat veljavni predpis pa je bil Zakon o državljanstvu Demokratske federativne Jugoslavije (ZDrž DFJ; Ur.l. DFJ, št. 64/45 z dne 28.8.1945), ki je v svojem 35. členu določal, da se "smatrajo za jugoslovanske državljane vsi tisti, ki so bili tega dne jugoslovanski državljani po veljavnih predpisih." S tem je ZDrž DFJ odkazoval na uporabo predpisov o državljanstvu, ki so veljali na dan 6.4.1941. To pa je bil Zakon o državljanstvu kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev (ZDrž SHS; objavljen v Službenih Novinah Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca, št. 254/LXXXIV). Pridobitev državljanstva po navedenem zakonu je bila opredeljena kot pravica, kar pomeni, da je prosilec pridobil državljanstvo le na prošnjo in ne že po samem zakonu. Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da A.A. nikoli ni zaprosil za državljanstvo, je sklicevanje na njegovo slovensko nacionalno pripadnost brezpredmetno.
Ne gre za očitno kršitev materialnega zakona, kadar se zaradi nezadostne jasnosti besedila, zakon lahko tolmači oziroma razume na več načinov, organ pa je svojo odločitev oprl na eno od možnih razlag po takrat veljavni sodni praksi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.
Po določbi prvega odstavka 64. člena ZDen je morala biti zahteva za denacionalizacijo, če naj bi bila pravočasna, vložena najkasneje v 24 mesecih po uveljavitvi ZDen (to je do izteka 7.12.1993). Ker gre za predlagalni postopek, je upravni organ lahko obravnaval zadevo le v okviru pravočasno in določno postavljenega zahtevka. Dopolnitev zahteve po navedenem roku je bila zato mogoča le z listinami in podatki glede zahtevanega premoženja. Vsaka dopolnitev zahteve z navedbo premoženja, ki v pravočasni vlogi ni bilo navedeno, šteje kot nov zahtevek, ki ga je mogoče vložiti le do poteka roka iz prvega odstavka 64. člena ZDen.
Postopek denacionalizacije se začne in vodi po strankinem materialnem zahtevku. Za natančno opredelitev zahteve so v 62. členu ZDen navedeni podatki, ki jih mora zahteva vsebovati, in listine, ki morajo biti priložene. V zahtevi z dne 10.2.1993 tožeča stranka ni zahtevala spornih nepremičnin, medtem, ko je vse ostale nepremičnine izrecno navedla, zato kasnejše, po izteku prekluzivnega roka spremenjene zahteve, ni mogoče šteti za pravočasno vložen zahtevek.
Če na zemljišču, ki je vrnjeno denacionalizacijskemu upravičencu, stojijo objekti v lasti tretje osebe, odločbe o denacionalizaciji ni mogoče niti pravno niti dejansko izvršiti. Takšna odločba o vrnitvi je zato nična (3. točka 1. odstavka 279. člena ZUP).
denacionalizacija - status zemljišča ob podržavljenju - kmetijsko ali stavbno zemljišče
Zemljišče, ki je bilo sicer podržavljeno kot kmetijsko zemljišče, se vrednoti kot stavbno zemljišče le, če je namembnost zemljišča spremenil predpis, ki je bil podlaga za podržavljenje ali če je bilo zemljišče že ob podržavljenju v planskih aktih predvideno za gradnjo.
denacionalizacija - način podržavljenja - podržavljenje brez pravnega naslova
Ob ugotovitvi upravnih organov obeh stopenj, da je predmetna nepremičnina prešla v splošno ljudsko premoženje na podlagi prisojila, po dne 17.3.1947 izvedeni zapuščinski obravnavi po pok. E.A., kot pravilno navaja že sodišče prve stopnje, ni mogoče govoriti o podržavljenju brez pravnega naslova na podlagi določb 4. člena ZDen.
ZDen člen 16, 16/3, 51, 51/1, 51/3. ZVGLD člen 57, 61.ZUS-1 člen 76, 107, 107/1.
denacionalizacija - lovska družina kot zavezanka
Čeprav so bile lovske družine družbene organizacije, so se za njih uporabljali predpisi o društvih, in so lahko imele tudi zasebno lastnino poleg pravice uporabe na družbeni lastnini. Glede na to so v postopku denacionalizacije lahko zavezanke le za vračilo premoženja, ki so ga kot družbenega imele v uporabi, ne pa tudi za zasebno premoženje, ki so ga imele kot društva - civilne pravne osebe v lasti. Zemljiška knjiga je uradna evidenca o lastništvu nepremičnin, in podatki, ki jih izkazuje, veljajo za pravilne, vpisane pravice pa za obstoječe, dokler se ne izkaže nasprotno.
ZPIZ člen 247, 248.ZPIZ-1 člen 447.UZITUL člen 16.ZDen člen 2, 16, 16/3, 51, 88.ZUS-1 člen 76, 107, 107/1.
vračanje premoženja po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju - vračanje v naravi - vračanje v obliki odškodnine - tuja pravna oseba
Premoženje, ki je bilo ob uveljavitvi ZPIZ v sredstvih podjetij s sedežem izven Slovenije, ni bilo pod ingerenco Republike Slovenije, zato ne more biti predmet vračanja v naravi po ZPIZ. Po tem zakonu pa se podržavljeno premoženje ne vrača v obliki odškodnine.
ZDen člen 62. ZUP (1986) člen 216, 216/1.ZUS-1 člen 85, 85/2.
denacionalizacija - vezanost upravnega organa na zahtevek - pogoji za izdajo dopolnilne odločbe - načelo dispozitivnosti
V postopku denacionalizacije velja načelo dispozitivnosti, kar pomeni, da se postopek začne in vodi po volji stranke in v okviru njenega materialnega zahtevka. ZDen v 62. členu določa obvezne sestavine zahteve za denacionalizacijo, ki jih mora zahteva vsebovati, in listine, ki ji morajo biti priložene. Pristojni organ je na zahtevek vezan in mora ravnati po njem oziroma po njegovi vsebini.
ZDen člen 3, 4, 5, 9, 12, 63, 63/3.ZUS-1 člen 76, 107, 107/1.URS člen 22, 125, 156.
denacionalizacija - državljanstvo - predhodno vprašanje - vezanost na pravnomočno odločbo o državljanstvu upravičena - človekove pravice
Jugoslovansko (in slovensko) državljanstvo ob podržavljenju, priznano po predpisih po 9.5.1945, je edini od ključnih pogojev za denacionalizacijo. Če ni izpolnjen, se premoženje ne vrača. Izpolnjevanje tega pogoja se izkazuje z izpiskom iz državljanske knjige ali s pravnomočno odločbo po 3. odstavku 63. člena ZDen. Ugotavljanje državljanstva je predhodno vprašanje v denacionalizaciji, o tem odloča organ za notranje zadeve, denacionalizacijski organ pa je na to odločitev vezan. Ugovorov, ki se nanašajo na ugotavljanje državljanstva, v denacionalizacijskem postopku ni mogoče uspešno uveljavljati.
ZDen člen 61, 61/1, 61/2, 61/3, 64, 64/1.ZUS-1 člen 92, 107, 107/1, 107/2.URS člen 125, 156.
denacionalizacija - prepozna zahteva
Če je zahteva za denacionalizacijo premoženja fizične osebe vložena po 7.12.1993 se zavrže kot prepozna. Denacionalizacijski postopek se začne praviloma na zahtevo upravičenca oziroma njegovega pravnega naslednika, ne pa po uradni dolžnosti.
Če je zahteva za denacionalizacijo premoženja fizične osebe kot samostojna zahteva ali kot dopolnitev zahteve ali kot sprememba zahteve, vložena po 7.12.1993, se kot prepozna zavrže.
ZUP člen 260, 260/1, 263, 263/4, 324.ZUS-1 člen 85, 85/1-1, 86, 92, 107, 107/1, 107/2.ZDen člen 4, 6, 6/2.
denacionalizacija - obnova postopka - obnovitveni razlog - odločba Ustavnega sodišča - drugačna razlaga materialnega prava - pravočasnost predloga - uporaba določb ZUP 1986 ali ZUP 1999
Postopek, končan z dokončnim upravnim aktom, je dopustno obnoviti le iz razlogov, ki so taksativno navedeni v ZUP. Med njimi pa nista navedena odločba Ustavnega sodišča in tudi ne drugačna razlaga materialnega prava od tiste, kot je veljala v prejšnjem postopku. Predlog za obnovo postopka, vložen po poteku 3-letnega objektivnega roka, se zavrže kot prepozen.
ZUP člen 129, 129/1-4.ZUS-1 člen 75, 75/2, 75/3, 85, 85/1, 86, 92, 107, 107/1, 107/2.
denacionalizacija - obnova postopka - ponovni predlog - ista dejanska in pravna podlaga - o prvotnem predlogu še ni pravnomočno odločeno - zavrženje
Predlog za obnovo postopka zoper iste upravne akte se zavrže, če o predhodnem predlogu za obnovo postopka zoper iste upravne akte, vložene na isti dejanski in pravni podlagi še ni bilo pravnomočno odločeno.