ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-1, 83/2-2. ZDen člen 32, 33, 66, 66/2, 88, 88/2. ZUP člen 279, 279/1-1. ZUP/86 člen 144, 145, 146, 147, 148. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 12.
dovoljena revizija - denacionalizacija - vrednostni kriterij - pomembno pravno vprašanje - funkcionalno zemljišče - status zavezanca - predhodno pravno vprašanje - razpolaganje po uveljavitvi ZDen - obremenitev po uveljavitvi ZDen
V položaju, ko je (prvotna) zavezanka pravico uporabe na nepremičnini v nasprotju z 88. členom ZDen prenesla na družbo, ki je bila civilnopravna oseba, nato pa je bila lastninska pravica prenesena nazaj na zavezanko, ki pa je bila tedaj tudi sama že civilna pravna oseba, se ne more sklicevati na svoj civilnopravni status ob ponovni pridobitvi nepremičnine. Na svoj položaj civilnopravne osebe bi se lahko uspešno sklicevala le, če bi izkazala, da je obravnavano nepremičnino olastninila v skladu z določbami zakonov, ki urejajo lastninjenje podjetij v družbeni lastnini.
V skladu s 146. členom ZUP/86 lahko upravni organ ničnost pravnega posla presoja le kot predhodno vprašanje, kar se odrazi v njegovi odločitvi o upravni zadevi. Ne more pa o predhodnem vprašanju odločati v izreku. V izreku lahko odloči le o upravni stvari, ki je predmet postopka. Določbo drugega odstavka 66. člena ZDen, po kateri denacionalizacijski organ v odločbi o denacionalizaciji odloči tudi o izbrisu bremen, je treba razlagati v zvezi z določbo prvega odstavka 33. člena ZDen. Po tej določbi se nepremičnine vrnejo proste hipotekarnih bremen, ki so nastala po njihovem podržavljenju do dneva uveljavitve ZDen (tj. 7. 12. 1991), za terjatve, ki so bile zavarovane s temi bremeni, pa jamči Republika Slovenija. Citirana določba 33. člena ZDen ne daje podlage za sklep, da Republika Slovenija jamči tudi za obremenitve, ki so nastopile po uveljavitvi ZDen. V primeru obremenitve, ki je nastala po uveljavitvi ZDen, do prisilnega izbrisa hipoteke zaradi ničnosti njene pravnoposlovne podlage zato lahko pride le na podlagi pravnomočne sodbe sodišča splošne pristojnosti, izdane v pravdnem postopku z izbrisno tožbo.
Tudi sodba sodišča druge stopnje je s presojo, da aktivna legitimacija tožnikov ni podana, ker niso predlagali katere listine naj sodišče vpogleda v upravnem spisu, obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka, saj spregleda pojasnilo tožnikov, da v spis vlagajo vzorčen primer, kar pomeni, da je njihov dokazni predlog šteti kot dovolj konkretnega glede tega, kaj naj sodišče v upravnem spisu vpogleda.
dovoljena revizija - položaj denacionalizacijskega upravičenca - jugoslovansko državljanstvo - vzajemnost - odškodnina tuje države - pravica do odškodnine na podlagi bilateralne pogodbe med Zvezno republiko Nemčijo in Republiko Avstrijo (finančna in izravnalna pogodba, FIP) - odločanje upravnega organa o pravici do odškodnine tuje države - možnost pridobiti tujo odškodnino
Izpodbijana sodba sledi v praksi Vrhovnega sodišča uveljavljeni razlagi drugega odstavka 10. člena ZDen v zvezi s FIP, po kateri je odločilno, da prejšnji lastnik spada v krog oseb, ki ga zajema FIP.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZDen 42, 42/6.
dovoljenost revizije - denacionalizacija - vrednostni kriterij - pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice - odškodnina v obliki obveznic – vrnitev premoženja na podlagi odplačnega pravnega posla
Ker je predmet revizijske presoje le sodba sodišča prve stopnje, tožnici pa s tožbo nista izpodbijali priznane odškodnine po višini, temveč sta namesto odškodnine uveljavljali vračilo v naravi, ne gre za spor, ki je izražen v denarni vrednosti.
Pravni vprašanji, s katerima tožnici utemeljujeta dovoljenost revizije, nista pomembni po vsebini obravnavne zadeve.
Revizija ni dovoljena niti po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Tožnici namreč le s ponovitvijo zakonskega teksta nista izkazali dovoljenosti revizije po tej določbi ZUS-1.
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov je v razmerju do uporabnika zemljišča zato (edini) pasivno legitimiran ob uveljavljanju morebitnih zahtevkov iz naslova vlaganj v nepremičnine in s tem povezano njihovo povečano vrednostjo. Ureditev po ZSKZ je specialne narave in se ji tožeča stranka ne more ogniti s sklicevanjem na (splošno) obligacijskopravno ureditev neupravičene obogatitve po OZ.
predlog za dopustitev revizije - denacionalizacija - prepoved razpolaganja s premoženjem, za katerega obstaja dolžnost vrnitve - prodajna pogodba - ničnost - res extra commercium - dolžnost vračila v naravi - načelo prirejenosti postopkov - predhodno vprašanje - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker je Vrhovno sodišče ugotovilo, da pogoji za dopustitev revizije iz 367.a člena ZPP niso podani, je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
denacionalizacija - vrnitev nepremičnin v naravi - bistvena okrnitev prostorske kompleksnosti - namen izrabe prostora in nepremičnin - lastniška enovitost kompleksa
Namen ureditve iz 4. točke prvega odstavka 19. člena ZDen je preprečiti, da bi z vrnitvijo podržavljene nepremične prišlo do bistvene okrnitve prostorske kompleksnosti, ki jo glede na vsebino izrabe tvori ena ali več nepremičnin, oziroma do bistvene okrnitve namena izrabe prostora. V tem smislu ZDen res ne varuje zavezanca in upravljalca kompleksa v njunem obligacijskem razmerju, vendar pa v obravnavni zadevi sedanjega lastniškega stanja ni mogoče gledati izolirano od „lastniškega“ (oziroma družbenolastniškega) režima ob uveljavitvi ZDen, ko je občina imela pravico uporabe na pretežnem delu obravnavnega kompleksa, vključno na zemljiščih, ki obkrožajo sedaj obravnavano zemljišče, in skupaj z njim pomenijo centralni del obravnavanega kompleksa.
dopuščena revizija - denacionalizacija - nadomestilo zaradi nezmožnosti uporabe in upravljanja premoženja - vrnitev v obliki nadomestne nepremičnine - pravica do odškodnine
Položaj upravičencev, ki jim je podržavljeno premoženje vrnjeno v obliki nadomestne nepremičnine, je bolj kot z upravičenci, ki jim je premoženje vrnjeno v obliki odškodnine v obveznicah SOD, primerljiv s tistimi, ki jim je premoženje vrnjeno v naravi. Ker nadomestna nepremična ustreza vrednosti podržavljenega premoženja, je varstvo upravičenčevega položaja za čas od uveljavitve ZDen dalje lahko le v določbi drugega odstavka 72. člena ZDen.
ZDen člen 44, 44/1, 45, 85, 93, 94. ZSOS člen 7, 7b. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije člen 2, 3, 4, 5.
denacionalizacija - vrnitev podržavljenega premoženja - kmetijska zemljišča - odškodnina - višina odškodnine - vrednost podržavljenega premoženja - sedanja vrednost - tržna vrednost - izhodiščna vrednost - exceptio illegalis
Zakonsko načelo o vrednotenju stvari po stanju ob podržavljenju in po sedanji vrednosti (prvi odstavek 44. člena Zden) oziroma po vrednosti na dan izdaje odločbe (drugi odstavek 85. člena Zden) ne pomeni, da bi moral Odlok pri določanju višine odškodnine upoštevati tržne razmere ob izdaji odločbe o denacionalizaciji.
ZPP člen 95, 95/2, 98, 98/1, 98/5. ZUS-1 člen 22, 22/1.
zavrženje revizije - novo pooblastilo za revizijo - prenos pooblastila - strankino novo pooblastilo
Če pooblastilo odvetniku za vložitev revizije daje strankin pooblaščenec, se pooblastilo odvetniku šteje za novo le, če se tudi pooblaščenec izkaže z novim (in posebnim) pooblastilom stranke za vložitev revizije, ki vključuje pooblastilo za prenos pooblastila na odvetnika.
dovoljena revizija – vrednostni kriterij - odškodnina tuje države - pravica do odškodnine na podlagi bilateralne pogodbe med Zvezno republiko Nemčijo in Republiko Avstrijo - finančna in izravnalna pogodba - FIP - odločanje upravnega organa o pravici do odškodnine tuje države - možnost pridobiti tujo odškodnino – dohodkovni cenzus
Določbe drugega odstavka 10. člena ZDen ni mogoče razlagati tako, da bi bile izključene bilateralne pogodbe dveh tujih držav (kot je v obravnavanem primeru finančna in izravnalna pogodba, FIP), pri katerih bivša Jugoslavija ni sodelovala.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - odškodnina tuje države - pravica do odškodnine na podlagi bilateralne pogodbe med Zvezno republiko Nemčijo in Republiko Avstrijo - finančna in izravnalna pogodba - FIP - odločanje upravnega organa o pravici do odškodnine tuje države - možnost pridobiti tujo odškodnino - glavna obravnava - kršitve ZUP - materialno izčrpanje pravnih sredstev
Izpodbijana sodba sledi v praksi Vrhovnega sodišča uveljavljeni razlagi drugega odstavka 10. člena ZDen v zvezi s FIP, po kateri je odločilno, da prejšnji lastnik spada v krog oseb, ki ga zajema FIP.
ZDen člen 66, 69. ZLPP člen 15. ZPP člen 154, 165, 165/3, 196, 197.
denacionalizacija - poprava krivic - prepoved obogatitve - izvenupravna poravnava - vpliv poravnave na odločitev o denacionalizaciji - enotno sosporništvo pravnih naslednikov - stroški upravnega spora - načelo končnega uspeha
S sklenitvijo sporazuma, na podlagi katerega je bila v zameno za plačilo odškodnine umaknjena tožba v postopku zavarovanje po ZLPP, je bilo omogočeno lastninjenje nepremičnine po določbah predpisov o lastninskem preoblikovanju podjetij. Stranke sporazuma so se zato z umikom tožbe odpovedale pravici do vračila premoženja v naravi, ki bi jim šla kot pravnim naslednicam denacionalizacijskega upravičenca. Odškodnina, ki so jo za tako razpolaganje prejele, ne more pomeniti drugega kot v odškodnini izraženo nadomestno obliko vračanja za vrnitev v naravi. Stranke sporazuma so tako na račun svojih upravičenj kot pravne naslednice denacionalizacijskega upravičenca za obravnavano nepremičnino že prejele odškodnino. Če je tako, pa v obsegu vračanja, ki odpade nanje kot morebitne pravne naslednice upravičenca, denacionalizacijska zahteva ne more biti utemeljena. Drugačna razlaga učinkov umika navedene tožbe in v zameno prejete odškodnine bi bila v nasprotju z namenom in načeli denacionalizacije, saj bi imela namesto poprave krivic, ki je temeljno vodilo ZDen, na račun denacionalizacijskih postopkov mogoča obogatitev.
dopuščena revizija - neupravičena pridobitev - denacionalizacija - nepremičnina - zazidano stavbno zemljišče - ovire za vračilo v naravi - odškodnina - obveznice - zavezanec za plačilo odškodnine
V obravnavanem primeru so sporne nepremičnine predstavljale zazidano stavbno zemljišče, kar predstavlja oviro za njihovo vračilo v naravi (drugi odstavek 32. člena ZDen). 73. člena ZDen tako za obravnavano pravno razmerje ni mogoče uporabiti. Glede na navedeno sta sodišči prve in druge stopnje zahtevek pravilno presojali z vidika neupravičene obogatitve.
Določbe ZDen glede na dejanske okoliščine zadeve (zaradi ovir za vračilo nepremičnin v naravi) niso lex specialis v razmerju do določb ZOR o neupravičeni obogatitvi in tudi niso z njimi v nasprotju.
zaplemba - vrnitev zaplenjenega premoženja - sodni postopek - upravni postopek - učinki pravnomočne upravne odločbe
V upravnem postopku se presoja zahteva za vrnitev podržavljenega premoženja na drugi pravni podlagi kot v sodnem postopku, iz česar sledi, da se pravnomočni učinki upravne odločbe ne raztezajo na sodno presojo zahtevka na drugi pravni podlagi (pa čeprav glede vprašanja vračanja istega premoženja).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VS0018402
ZPP člen 182, 182/3. OZ člen 352, 352/1. ZDen člen 66, 66/1.
denacionalizacija - vrnitev v naravi - ovire za vrnitev v naravi - odškodninski zahtevek - sprememba tožbe - premožensjka škoda - nastanek škode - zastaranje
Škoda zaradi nemožnosti vračila v naravi je zato nastala že, ko vrnitev v naravi ni bila več pravno mogoča, saj od tega trenutka dalje tožniki z uveljavljano obliko denacionalizacije niso mogli več uspeti. To se je zgodilo, ko je bilo lastninjenje obeh zavezancev, ki je vključilo tudi sporni nepremičnini, končano. Ko so tožniki izvedeli za nemožnost vrnitve v naravi, si z vztrajanjem pri taki obliki vračanja, niso mogli podaljševati zastaralnega roka.
pridobitev lastninske pravice - nepremičnina - lastninjenje - družbena lastnina - pravica uporabe - prenos pravice uporabe - funkcionalno zemljišče - lokacijsko dovoljenje - gradbeno dovoljenje - ustna pogodba - teorija realizacije
Ključen razlikovalni znak med splošnim pravilom, da lokacijska in gradbena dovoljenja ne morejo predstavljati pravnega akta o prenosu pravice uporabe, in konkretnim položajem je, da so bili izdajatelji teh upravnih aktov organi Občine, torej organi subjekta, ki je lahko razpolagal s pravico uporabe. Vsi ti akti zato predstavljajo hkrati tudi povsem jasno izjavnovoljno ravnanje. Poleg tega je pomembno še nekaj. Pravnoposlovni prenos med družbenopolitičnimi osebami (kar sta tako Občina kot SRS bili) je bil neodplačen. To pa je bistvenega pomena za vprašanje, ali je ustno pogodbo (soglasje volj) mogoče šteti za realizirano. O tem, da ugotovljeno dejansko stanje posesti na spornih nepremičninah vse od leta 1979 do danes ustreza položaju realizirane ustne pogodbe o prenosu pravice uporabe z Občine na pravno prednico tožeče stranke, ne more biti resnega pravnega dvoma. Očitno namreč je, da tožeča stranka ves ta čas izvršuje stvarnopravna (in ne kakšna drugačna, npr. obligacijska) upravičenja.
ZDen člen 71, 72, 72/2. Odlok o razglasitvi Tivolija, Rožnika in Šišenskega hriba za krajinski park člen 6, 8. ZON člen 163.
denacionalizacija - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe in upravljanja premoženja - trditveno breme - sklepčnost tožbe - hipotetična najemnina - metoda izračuna izgubljene koristi - donos nepremičnine - ekonomsko izkoriščanje nepremičnine - nepremičnina na območju krajinskega parka - nepremičnina na območju razglašene naravne znamenitosti - materialno procesno vodstvo
Pri ugotavljanju koristi po drugem odstavku 72. člena ZDen je v konkretnih primerih treba upoštevati več okoliščin, zlasti tiste, ki so odločilne pri ugotavljanju, ali bi denacionalizacijski upravičenec res imel premoženjske koristi, če bi premoženje dobil v upravljanje in uporabo pred pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji. Zato revizijsko sodišče meni, da donosa od nepremičnine ni mogoče zgolj predpostavljati, temveč ga je treba zatrjevati in dokazati. Iz dejanskih okoliščin mora izhajati, da bi upravičenec zatrjevano korist tudi dejansko lahko dosegel.
denacionalizacija - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe in upravljanja premoženja - višina nadomestila - hipotetična korist - davki - preskakovanje pravnih sredstev
Ker gre za hipotetično koristi, ki bi jo upravičenka dosegla, če bi v relevantnem obdobju nepremičnino oddajala v najem, za presojo ni odločilno, kako je v relevantnem obdobju nepremičnino uporabljala zavezanka - toženka, niti kako jo po vrnitvi uporablja upravičenka - tožnica, temveč le, kakšna raba nepremičnine je bila mogoča v relevantnem obdobju in bi lahko zato tožnica nepremičnino na tak način izkoriščala, če bi z njo lahko razpolagala.