• Najdi
  • 1
  • od 5
  • >
  • >>
  • 1.
    VSRS Sodba I Ips 50762/2021
    27.7.2023
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS00074383
    KZ-1 člen 49, 49/2, 51, 51/2. ZKP člen 258, 265, 265/1.
    izpodbijanje prištevnosti - dvom v prištevnost - izvedenec psihiatrične stroke - zavrnitev predloga za postavitev novega izvedenca - pravica do obrambe - odmera kazni - priznanje krivde - posebne olajševalne okoliščine
    Vložnica ima prav, ko navaja, da v postopku ni bila opravljena toksikološka analiza, ki bi ugotovila prisotnost psihoaktivnih snovi pri obdolžencu v času storitve kaznivega dejanja. Vendar pa Vrhovno sodišče ocenjuje, da je ne glede na takšno pomanjkljivost v postopanju organov pregona v konkretnem primeru sodišče v zadostni meri uravnotežilo obsojenčevo pravico do obrambe. Tako je izvedenec zaradi pomanjkanja objektivnih podatkov o stopnji obsojenčeve alkoholiziranosti in drugih psihoaktivnih snovi, ker ni bila opravljena toksikološka analiza, glede količine zaužitih psihoaktivnih snovi sledil obsojenčevemu zagovoru.

    T. i. omilitvena določila sodišču omogočajo, da kazen zapora odmeri pod zakonsko predpisano mejo ali pa uporabi milejšo vrsto kazni, če storilec prizna krivdo, ko se prvič izjavi o obtožnem aktu, v katerem je za tak primer predlagana omilitev kazni, ali jo prizna v sporazumu z državnim tožilcem (50. člen in drugi odstavek 51. člena KZ-1). V tem primeru zakon priznanje šteje za posebno olajševalno okoliščino, katere uporaba pa je vedno samo fakultativna.
  • 2.
    VSRS Sodba I Ips 39275/2022
    27.7.2023
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS00070065
    ZKP člen 304a. KZ-1 člen 308, 308/3, 308/6.
    opis kaznivega dejanja - kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - povzročitev nevarnosti za življenje in zdravje - seja pritožbenega sodišča - videokonferenca
    Po presoji Vrhovnega sodišča je kvalifikatorni znak iz šestega odstavka 308. člena KZ-1 podan tudi v obravnavanem primeru, saj je obsojenec po dejanskem opisu v izreku prvostopenjske sodbe 15 od 20 tujcev prevažal v premajhnem in temnem delu tovornega vozila, brez sedežev in varnostnih pasov, s katerimi bi se lahko tujci pripeli, s pomanjkanjem prezračenja in zato zadostnega svežega zraka, zaradi česar je bilo nekaterim od tujcev slabo. Temu v nadaljevanju sledi še opisana možnost trka oz. nenadnega zaviranja vozila, ko je tujcem grozilo, da bi se zaradi tega in dejstva, da niso bili privezani z varnostnim pasom poškodovali ali celo izgubili življenje. Ključno pri presoji nevarnosti za poškodbo zdravja ali življenja prevažanih oseb je tedaj tveganje, ki je v povzetem dejanskem opisu v izreku prvostopenjske sodbe neprimerno večje od tveganja, ko bi prevoz tujcev denimo potekal v običajnih razmerah, z ustrezno velikim potniškim vozilom, v katerem bi sedel vsak na svojem sedežu ter pripet z varnostnim pasom.

    Možnost izvedbe procesnega dejanja z videokonferenco po 304.a členu ZKP je izjema od pravice do neposredne ali fizične navzočnosti strank in drugih pri izvedbi tega dejanja. V obravnavani zadevi izjemnost videokonference seje višjega sodišča ni bila utemeljena z razdaljo, ki bi jo stranke in drugi udeleženci morali premagati, da bi se lahko seje udeležili, ampak z nemožnostjo obsojenčeve privedbe na sejo s strani pravosodnih policistov ZPKZ Koper, potem ko si je višje sodišče to že neuspešno prizadevalo.
  • 3.
    VSRS Sklep I Kr 29/2023
    27.7.2023
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI
    VS00069025
    ZP-1 člen 145, 145/1.
    spor o pristojnosti - stroški postopka - ugoditev pritožbi
    Podlago za takšno odločitev je imelo pritožbeno sodišče v določbi drugega odstavka 145. člena ZP-1, ki določa, da če za ugotovitev stroškov ni zadosti podatkov, se izda pozneje o stroških postopka poseben sklep. Gre za izjemo od pravila, ki je določeno v prvem odstavku tega člena, po katerem se v sodbi o prekršku odloči, kdo plača stroške in kolikšni so. V tem primeru sodišče v sodbi ali sklepu odloči le, kdo je stroške dolžan plačati, ne pa tudi o njihovi višini, ker za ugotovitev višine stroškov postopka ob izdaji sodbe ali sklepa nima dovolj podatkov. Torej kadar za odločitev o višini stroškov na dan seje senata ni dovolj podatkov, bo sodišče odločilo s sodbo oziroma sklepom le o stroškovnem bremenu, medtem ko bo o njegovem obsegu - višini stroškov dokončno odločilo s posebnim sklepom okrajno sodišče.

    V določbah Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), ki je (tako kot prekrškovni postopek) kaznovalni postopek, je enaka procesna situacija izrecno urejena v določbi drugega in tretjega odstavka 93. člena ZKP. V navedeni določbi je predvideno, da če o višini stroškov ni podatkov, izda preiskovalni sodnik, sodnik posameznik ali predsednik senata poseben sklep o višini stroškov takrat, ko se ti podatki zberejo. O pritožbi zoper takšen sklep odloča senat iz šestega odstavka 25. člena ZKP. To pomeni, da bi bilo v nasprotju z načelom stopnjevitosti sodnega odločanja, da bi o stroških, ki so nastali pred pritožbenim sodiščem, s posebnim sklepom odločil predsednik senata pritožbenega sodišča, o pritožbi zoper tak sklep pa bi odločal zunajobravnavni senat okrožnega sodišča. Ker je tako, je jasno, da tudi v kazenskem postopku poseben sklep o višini stroškov postopka izda sodnik posameznik ali predsednik senata sodišča prve stopnje, o pritožbi zoper tak sklep pa odloča zunajobravnavni senat okrožnega sodišča.
  • 4.
    VSRS Sodba I Ips 38808/2014
    20.7.2023
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS00069014
    KZ-1 člen 54, 213, 213/1. ZKP člen 105, 105/2.
    nadaljevano kaznivo dejanje - osebno kaznivo dejanje - premoženjskopravni zahtevek - kaznivo dejanje izsiljevanja - izsiljevanje

    Vrhovno sodišče je že v več odločbah zavzelo stališče, da pri osebnih kaznivih dejanjih uporaba instituta nadaljevanega kaznivega dejanja konceptualno ni sprejemljiva. To velja tudi v primeru sestavljenih kaznivih dejanj in dobrinsko mešanih inkriminacij, zato konstrukcija nadaljevanega kaznivega dejanja pri kaznivem dejanju izsiljevanja po prvem odstavku 213. člena KZ-1 kot specialni obliki kaznivega dejanja prisiljenja po prvem odstavku 132. člena KZ-1 ni mogoča.

    Podatki kazenskega postopka dajejo zanesljivo podlago za odločitev o premoženjskopravnem zahtevku, ko sodišče na podlagi uspeha dokazovanja lahko presodi, da je oškodovančev zahtevek po civilnem materialnem pravu utemeljen. Zanesljiva podlaga za odločitev je nedvomno podana v primeru, ko se dejstvena podlaga premoženjskopravnega zahtevka prekriva z opisom dejanja v izreku sodbe. Sodišče mora ugotoviti elemente civilnega delikta in navesti materialnopravno podlago za svojo odločitev. Če se elementi civilnega delikta prepletajo s predpostavkami kazenske odgovornosti, se tudi obrazložitev predpostavk odškodninske odgovornosti lahko prepleta z obrazložitvijo kazenske odgovornosti storilca.

  • 5.
    VSRS Sodba I Ips 67442/2019
    20.7.2023
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS00069307
    ZKP člen 217, 285č, 285č/6, 347.
    naključno pridobljen dokaz - predlog za izločitev dokazov - hišna preiskava
    Vsebinski pogoji za dopustnost najdbe (odkritja) predmetov po 217. členu ZKP v zakonu niso določeni, temveč so odvisni od dejanskih okoliščin posameznega primera glede na izoblikovana vodila v sodni praksi, pravni teoriji ter v ostali znanstveni in strokovni literaturi. O očitno nepričakovano najdenih predmetih (angleško: plain view) med hišno preiskavo sta se Ustavno in Vrhovno sodišče že izrekli, pravna teorija pa glede tega praviloma povzema sodno prakso Vrhovnega sodišča ZDA. Ob pogoju, da je ravnanje izvajalcev znotraj odredbe za hišno preiskavo, je za dopustnost najdbe predmetov ključnega pomena, da je bila ta nepričakovana in nenamerna.
  • 6.
    VSRS Sodba XI Ips 37941/2023
    20.7.2023
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS00069040
    ZKP člen 201, 201/1, 201/1-2, 201/1-3. URS člen 22.
    utemeljen sum - odreditev pripora
    Drži vložnikovo stališče, da načelo enakega varstva pravic (22. člen URS) od sodišča zahteva, da v oceno utemeljenosti suma vključi tudi osumljenčev zagovor. Ugotavljanje utemeljenosti suma ni mehanicistično opravilo, saj mora sodišče na podlagi osumljenčevega zagovora in vsebine do tedaj zbranih dokazov oceniti, ali je podana več kot polovična verjetnost, da je osumljenec storil kaznivo dejanje, to svojo oceno pa mora tudi razumno obrazložiti. Presoja utemeljenosti suma pa ne vključuje presoje verodostojnosti zagovora in spoznavne vrednosti izvedenih dokazov (vsakega posebej in v zvezi z drugimi dokazi), saj je takšna dokazna ocena pridržana razpravljajočemu senatu po izvedenem dokaznem postopku. Navedena atomistična in holistična dokazna ocena temelji na kvalitetnejši spoznavni metodi, ki zahteva predhodno izvedbo formalnih dokazov v okviru kontradiktornega dokaznega postopka in se torej kvalitativno razlikuje od presoje utemeljenosti suma v zgodnejših fazah kazenskega postopka, v katerih sodišče sklepa na podlagi neformalnih dokazov (dokaznih virov).
  • 7.
    VSRS Sodba XI Ips 43064/2023
    20.7.2023
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VS00078429
    KZ-1 člen 308, 308/3. ZMZ-1 člen 35.
    kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - zakonski znaki kaznivega dejanja - zakonski znaki - tujec - dovoljenje za vstop ali bivanje v RS - kršitev materialnega prava - kršitev kazenskega zakona - pripor
    Po 35. členu Zakona o mednarodni zaščiti se vstop osebe, ki izrazi namen za vložitev prošnje za mednarodno zaščito, in je v Republiko Slovenijo vstopila nezakonito, ne obravnava kot nezakonit prehod državne meje. Učinek določbe je omejen na to, da oseba, ki je na tak način vstopila v Slovenijo, ne odgovarja za prekršek po Zakonu o tujcih, ne pomeni pa, da s prevažanjem take osebe ni mogoče izvršiti kaznivega dejanja iz tretjega odstavka 308. člena Kazenskega zakonika.
  • 8.
    VSRS Sodba I Up 206/2023
    19.7.2023
    PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
    VS00068543
    ZMZ-1 člen 28, 49, 49/1, 52, 52/1.
    mednarodna in subsidiarna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlog - neizkazano preganjanje - vsebinsko prazna pritožba - zavrnitev pritožbe
    Pritožnik je z zatrjevanjem slabega ekonomskega stanja v izvorni državi navajal samo dejstva, ki glede na jasno zakonsko besedilo in njegovo ustaljeno interpretacijo v sodni praksi niso pomembna za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite (prva alineja 52. člena ZMZ-1).
  • 9.
    VSRS Sklep II DoR 137/2023
    19.7.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VS00068706
    ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZZZDR člen 51, 51/1, 51/2, 58, 59, 60.
    predlog za dopustitev revizije - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje zakonca - delež zakonca na skupnem premoženju - zavrnitev predloga
    Predlog se zavrne.
  • 10.
    VSRS Sklep II DoR 175/2023
    19.7.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS00069351
    ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
    predlog za dopustitev revizije - neupravičen pripor - ekstradicijski pripor - odškodnina zaradi okrnitve svobode - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - višina škode - pravična denarna odškodnina - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
    Predlog se zavrne.
  • 11.
    VSRS Sklep I R 97/2023
    19.7.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00068886
    ZPP člen 67.
    določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - policist kot stranka v postopku - sodni izvedenec kot stranka v postopku - sorodnik stranke nekdanji sodni izvedenec - zavrnitev predloga
    Dejstvo, da je toženka policistka, ki se s sodniki srečuje le službeno (ob privedbah obdolžencev v kazenskih postopkih), po merilu razumnega človeka ne more vzbuditi resnega dvoma v nepristranskost sodišča.

    Objektivne nepristranskosti pa ne more zamajati niti dejstvo, da je toženkin oče bil sodni izvedenec. Sodni izvedenci niso imenovani le za določeno sodišče, pač pa za območje cele države in lahko sodelujejo s sodniki vseh sodišč v državi. Pogostejše sodelovanje v postopkih pri posameznem sodišču pa ni takšen razlog, da bi povzročil realen dvom v nepristranskost sojenja.
  • 12.
    VSRS Sklep I R 129/2023
    19.7.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00068882
    ZPP člen 67.
    določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - sodnica pristojnega sodišča sorodnica stranke v postopku - majhno sodišče - ugoditev predlogu
    Ker je tožnik sin sodnice, ki opravlja sodniško službo na Okrajnem sodišču v Slovenski Bistrici, ki po letnem razporedu sodnikov odloča v kazenskih in zapuščinskih zadevah in ker zaradi organizacije dela in majhnosti sodišča z njo sodelujejo vsi zaposleni, zaradi majhnosti kolektiva pa odnosi med zaposlenimi niso le običajne službene narave, temveč tudi prijateljske, Vrhovno sodišče ocenjuje, da te okoliščine pomenijo tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za postopanje v zadevi.
  • 13.
    VSRS Sklep II DoR 202/2023
    19.7.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VS00069612
    ZPP člen 367, 367/2, 377. ZIZ člen 10, 10/1.
    predlog za dopustitev revizije - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - odmera nagrade in stroškov izvedenca - nedovoljenost revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
    Sklep o odmeri nagrade in stroškov izvedencu ni sklep, s katerim se postopek pravnomočno konča. Ker revizija zoper tak sklep ni dovoljena, je sodišče predlog za dopustitev revizije zavrglo tudi iz tega razloga.
  • 14.
    VSRS Sklep II DoR 256/2023
    19.7.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00069718
    ZIZ člen 10, 10/1. ZPP člen 367, 367/2, 377.
    predlog za dopustitev revizije - izvršilni postopek - sklep o izreku denarne kazni - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - nedovoljena revizija - zavrženje predloga za dopustitev revizije
    Po prvem odstavku 10. člena ZIZ je zoper sklep, izdan na drugi stopnji, s katerim je pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne ali se predlogu za izvršbo ugodi, dovoljena revizija pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja pravdni postopek. Zoper druge sklepe, izdane v postopkih izvršbe in zavarovanja, revizija ni dovoljena. V obravnavanem primeru je izpodbijana odločitev o izreku denarne kazni, ker je dolžnik ravnal v nasprotju s prepovedjo iz sklepa o začasni odredbi. Ne gre torej za katerega od sklepov, naštetih v prvem odstavku 10. člena ZIZ.
  • 15.
    VSRS Sklep I Up 91/2023
    19.7.2023
    BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - UPRAVNI SPOR
    VS00068695
    ZPP člen 87, 87/1, 87/3, 87/4. ZUS člen 24, 24/1, 28, 28/1.
    brezplačna pravna pomoč - prepozna tožba - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - fikcija vročitve - dejanska seznanitev s sodnim pisanjem - opravičljivi razlogi za zamudo
    Fikcija vročitve nastopi, preden vročevalec pusti pisanje v naslovnikovem predalčniku. Navedeno dejanje vročevalec opravi po preteku roka za dvig pošiljke (torej po poteku petnajstih dni). Zato dan, ko je bil dokument puščen v hišnem predalčniku oziroma dan, ko se je s pisanjem pritožnik dejansko seznanil (ki v predmetni zadevi niti nista sporna), za samo vročitev nista pravno odločilna in je drugačno pritožbeno stališče neutemeljeno.

    Da bi uspel s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje bi moral pritožnik izkazati,da so obstajali opravičljivi razlogi zaradi katerih tožba ni bila pravočasno vložena, na katere ne on in ne njegova pooblaščenka nista mogla vplivati in tudi sicer s svojim ravnanjem preprečiti nastanka zamude.
  • 16.
    VSRS Sklep X DoR 400/2022-7
    19.7.2023
    ELEKTRONSKE TELEKOMUNIKACIJE
    VS00069226
    Uredba (EU) 2015/2120 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o določitvi ukrepov v zvezi z dostopom do odprtega interneta in spremembi Direktive 2002/22/ES o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami ter Uredbe (EU) št. 531/2012 o gostovanju v javnih mobilnih komunikacijskih omrežjih v Uniji člen 4.
    predlog za dopustitev revizije - širokopasovni dostop do internetnih storitev - izpolnitev pogodbene obveznosti - ponudnik dostopa do interneta - naročniško razmerje - ugoditev predlogu

    Revizija se dopusti glede vprašanja:

    Ali je tožeča stranka kot operater svoje obveznosti iz 4. člena Uredbe(EU) 2015/2120 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. 11. 2015 že izpolnila s tem, ko je sprejela spremembo Posebnih pogojev za izvajanje širokopasovnih storitev, ki so sestavni del naročniške pogodbe (z dne 2. 10. 2017) in izvedla postopek obveščanja vseh uporabnikov o dejanskih hitrostih prenosa podatkov in jim dala na voljo možnosti za odstop od naročniških pogodb oziroma ustrezno prilagoditev pogodbenih razmerij?

  • 17.
    VSRS Sklep Cp 30/2023
    19.7.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00068916
    ZPP člen 328, 363, 363/1.
    pritožba zoper popravni sklep - obseg pritožbenega preizkusa - dovoljenost pritožbe - zavrnitev pritožbe
    Meje pritožbenega preizkusa zoper popravni sklep so zamejene z razlago in uporabo 328. člena ZPP.
  • 18.
    VSRS Sodba II Ips 29/2023
    19.7.2023
    CARINE - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
    VS00069954
    OZ člen 131, 964, 965.
    povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - zavarovalna pogodba - splošni pogoji - zavarovanje pred odgovornostjo (premoženjsko zavarovanje) - direktna tožba oškodovanca - prostovoljno zavarovanje - neobstoj protipravnega ravnanja - splošni pogoji kot del zavarovalne pogodbe - kogentne zakonske določbe - nenadni in presenetljivi dogodek - dopuščena revizija - zavrnitev revizije

    Materialnopravno podlago tožbenemu zahtevku predstavlja (tudi) določilo 54. člena Splošnih pogojev, ne glede na to da tožnik kot tretji ni bil pogodbena stranka zavarovalne pogodbe. To določilo je po vsebini zavarovanje pred odgovornostjo (964. in 965. člen OZ). Tretji kot oškodovanec vstopi v zavarovalno razmerje v trenutku nastanka zavarovalnega primera in ima kot upravičenec lastno pravico in direktno tožbo do zavarovalnice, vendar le v obsegu, ki ga določa zavarovalna pogodba. Vsebina zavarovalne pogodbe in splošni pogoji kot njen sestavni del so torej (primarno) materialno pravo, ki v razmerju med oškodovancem in zavarovalnico narekuje presojo, ali je zavarovalni primer nastal in kakšna oziroma kolikšna škoda je krita.

    Vendar pa so Splošni pogoji (le) del materialnega prava, drugi del materialnega prava, ki ga je treba pri zavarovanju proti odgovornosti uporabiti, pa so določila OZ o odškodninski odgovornosti. Z zavarovanjem proti odgovornosti je zavarovanec varovan pred odškodninskimi zahtevki tretjih in v tem je tudi primarni pomen tovrstnega prostovoljnega zavarovanja ne glede na to, da ima pomembno vlogo tudi v zaščiti oškodovanca. V naslednjem koraku je zato treba presoditi, ali bi imel oškodovanec utemeljen odškodninski zahtevek zoper zavarovanca.

  • 19.
    VSRS Sklep II DoR 115/2023
    19.7.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VS00069353
    ZPP člen 367a. ODZ paragraf 1460, 1494, 1495, 1496.
    priposestvovanje lastninske pravice - zadržanje teka priposestvovalne dobe v času, ko je bila nepremičnina nacionalizirana - zavrnitev predloga za dopustitev revizije

    Predlog se zavrne.

  • 20.
    VSRS Sklep I R 115/2023
    19.7.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00068517
    ZPP člen 67.
    določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - strokovni sodelavec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - ugoditev predlogu
    Okoliščina, da je dolžnik zaposlen kot strokovni sodelavec na Višjem sodišču v Ljubljani, ki bi moralo odločati o njegovi pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje, je tehten razlog za prenos pristojnosti na drugo višje sodišče. Tako je Vrhovno sodišče v pravdni zadevi med istima strankama odločilo že s sklepom I R 17/2022 z dne 2. 3. 2022. Razlog, ki je utemeljeval prenos pristojnosti v pravdni zadevi, je toliko bolj utemeljen v izvršilni zadevi, saj je dolžnik strokovni sodelavec prav na izvršilnem oddelku Višjega sodišča v Ljubljani.
  • 1
  • od 5
  • >
  • >>