predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - solidarnostna pomoč
Revizija se dopusti glede vprašanj:
Ali je pravilna razlaga določb KPND glede pravice do solidarnostne pomoči, po kateri se za delavca invalida, ki je zaposlen za polovični delovni čas, upošteva za polovico nižji cenzus, kot je sicer predpisan s KPND oziroma aneksom h KPND ter ali je takšna razlaga diskriminatorna do invalidov?
Ali bi tožena stranka pri presoji tožnikove zahteve za priznanje in plačilo solidarnostne pomoči morala upoštevati tožnikovo dejansko prejeto bruto plačo pri delodajalcu in bruto prejemek iz naslova priznanja invalidnosti (delno invalidsko pokojnino)?
OZ člen 631. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 61, 62, 118.
gradbena pogodba - neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - začasna situacija - pravna narava začasne situacije - podjemna pogodba - plačilo izvedenih del - akontacija
Dogovor o plačevanju na podlagi začasnih situacij je po svoji pravni naravi dogovor o izplačevanju akontacij na račun izvedenih del. Res je, da se posamezne postavke (količine, vrste in cene del) dokončno preverijo šele ob končnem obračunu, to pa še ne pomeni, da je naročnik s plačili na podlagi izstavljenih in potrjenih začasnih situacij podjemniku plačal nedoločljiv del pogodbene cene. Nobenega dvoma ni, da se po začasnih situacijah plačujejo izključno in samo tista dela, ki so zajeta v posamezni situaciji, ne pa katerakoli druga dela, ki se jih je podjemnik zavezal opraviti po podjemni pogodbi.
prenehanje delovnega razmerja - vojaki - izpolnitev pogojev za upokojitev - poklicna pokojnina
Revizija je utemeljena v delu, kjer tožnik sodišču druge stopnje očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče druge stopnje je namreč samo na podlagi dopisa KAD d.d. (priloga spisa B9), ugotovilo, da je tožnik že dne 13. 5. 2012 izpolnil pogoje za pridobitev poklicne pokojnine, česar sodišče prve stopnje v okviru dokaznega postopka niti ni ugotavljalo niti ugotovilo. Pri tem ni obrazložilo, zakaj šteje, da je informacija KAD d.d., o tožnikovi izpolnitvi pogojev za poklicno upokojitev na dan 13. 5. 2012, pravilna, čeprav je tožnik podatkom KAD d.d. ves čas postopka nasprotoval. V zvezi s tem tudi ni ugotovilo nobenega od odločilnih dejstev, kot so starost in pokojninska doba na dan 13. 5. 2012, skupaj z morebitnim povečanjem, v katerem obdobju in za kakšno stopnjo, zaradi česar sodbe ni mogoče preizkusiti.
Vrhovno sodišče ugotavlja, da ne gre za pomembni pravni vprašanji, o katerih ne bi bilo že odločeno ali bi bila sodna praksa neenotna. Ker pogoji iz 367a. člena ZPP za dopustitev revizije niso podani, je Vrhovno sodišče predlog tožene stranke zavrnilo.
ZFPPIPP člen 261, 264, 271, 275, 277, 277/1, 278. ZGD-1 člen 498, 499. ZPP člen 108, 108/1, 182.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - nadomestitev vrnjenega posojila družbeniku - določnost tožbenega zahtevka - poprava vloge - navidezna kumulacija tožbenih zahtevkov - cesija - sočasnost zavezovalnega in razpolagalnega dela posla pri cesiji - domneva insolventnosti - obstoj več domnev insolventnosti - vedenje družbenika in poslovodje o insolventnosti družbe - dokazovanje - zaslišanje strokovnih pomočnikov stranke - zavrnitev dokaznega predloga
Iz tožbenega predloga je bilo jasno razvidno, da tožeča stranka terja izpolnitev v denarju, ni pa opredelila zneska, ki ga mora tožena stranka plačati. Odprava takšne pomanjkljivosti na poziv sodišča v smislu prvega odstavka 108. člena ZPP ne pomeni spremembe tožbe, temveč zgolj omogoča obravnavo same tožbe. Tožeča stranka ob odpravi te pomanjkljivosti ni spreminjala dejanske podlage, ki bi vplivala na identiteto tožbenega zahtevka. To pa pomeni, da je bil s tem tudi omogočen preizkus, ali gre v razmerju med primarnima in podrejeno uveljavljanima zahtevkoma le za navidezno kumulacijo.
Toženec v pritožbi ni izpodbijal ugotovitev sodišča prve stopnje o obstoju domnevne baze domneve iz 1. točke tretjega odstavka 14. člena ZFPPIPP. Pritožbenih očitkov neizvedbe zaslišanja izvedenca ni mogoče razumeti kot konkretiziranega izpodbijanja ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da je šlo pri tožeči stranki za splošno prezadolženost, iz katere je sklepati na njeno dolgoročno plačilno nesposobnost. Ker gre za pritožbeno neizpodbijano dejansko ugotovitev prvostopenjskega sodišča, na katero je Vrhovno sodišče vezano, se izkažejo kot neodločilni revizijski očitki v delu, ki se nanašajo na procesne kršitve v povezavi z ugotovitvami sodišč prve in druge stopnje o izkazani domnevni bazi domneve iz 2. točke tretjega odstavka 14. člena ZFPPIPP. Zgolj z morebitnim ovrženjem sklepanja sodišča prve stopnje na insolventnost tožeče stranke na podlagi ene zakonske domneve, ne bi bilo ovrženo enako sklepanje na podlagi neizpodbijane druge domneve. Ob teh okoliščinah se zato izkaže kot neutemeljen revizijski očitek, da naj bi bila z zavrnitvijo dokaznih predlogov toženca storjena absolutna bistvena kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovnih obveznosti - odsotnost z dela brez obvestila - zagovor - okoliščine zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor
Tudi če je bila tožena stranka prepričana, da je tožnik nastopil letni dopust brez odobritve in se tudi po pozivu direktorja ni vrnil na delo, to samo po sebi ni upravičen razlog za opustitev vabila na zagovor. Zavrnitev prihoda na delo po razgovoru z direktorjem tudi ne pomeni, da se je tožnik na ta način odpovedal pravici do zagovora. Prepričanje delodajalca, da je kršitev storjena in bi bil zagovor sam sebi namen, na to pravico ne more in ne sme vplivati. Z navedbo, da tožnik s svojim zagovorom ne bi mogel doseči drugačne odločitve delodajalca, se revizija zavzema ravno za to, da za opustitev pravice do zagovora zadošča že samo dejstvo kršitve. Tudi prepričanje delodajalca, da se delavec zagovora ne bo udeležil, ni utemeljen razlog, zaradi katerega delodajalec delavcu ni dolžan omogočiti zagovora. Dejstvo, da je pri toženi stranki majhen kolektiv in ima lahko zato kršitev vpliv na preostale zaposlene, ni odločilno v okoliščinah konkretnega primera.
prenehanje delovnega razmerja - izpolnitev pogojev za upokojitev - vojaki - poklicna pokojnina
Sodišče je pri svoji odločitvi pravilno uporabilo enajsti odstavek 92. člena ZObr v povezavi z 204. in 413. členom ZPIZ-2. V skladu z enajstim odstavkom 92. člena ZObr vojaški osebi preneha delovno razmerje na obrambnem področju najkasneje do konca koledarskega leta, v katerem izpolni pogoj za pridobitev pravice do starostne pokojnine po splošnih predpisih ne glede na čas, za katerega je sklenila pogodbo o zaposlitvi. Pri tem je izrecno določeno, da se upošteva tudi zavarovalna doba s povečanjem oziroma dodana doba iz naslova obveznega dodatnega zavarovanja. Na določbo enajstega odstavka 92. člena ZObr se v prehodnih in končnih določbah sklicuje ZPIZ-2. Tako v desetem odstavku 413. člena določa, da se do uskladitve ZObr in ZSSloV glede izpolnjevanja pogojev po enajstem odstavku 92. člena ZObr uporabljajo določbe 204. člena ZPIZ-2. V 204. členu ZPIZ-2 pa so določeni pogoji za pridobitev pravice do poklicne pokojnine.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - JAVNA NAROČILA - STEČAJNO PRAVO
VS4003091
OZ člen 5, 7, 10, 164, 631.
bančna garancija - zavarovanje obveznosti - obveznosti izvajalca do podizvajalcev - pogodba v korist tretjega - povrnitev premoženjske škode - odgovornost zaradi neunovčenja garancije - javna naročila
Čeprav tožnica ni pridobila neposrednega zahtevka do toženke na podlagi izvajalskih pogodb ali izdanih bančnih garancij, pa vendarle ni dvoma, da je bil smisel določb izvajalskih pogodb prav v tem, da se tožnici in drugim podizvajalcem zagotovi neposredno plačilo od naročnika. Te pogodbene določbe so bile posledica dolžnosti toženke, vzpostavljene z Navodili o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudniki zavarujejo izpolnjevanje svojih obveznosti v postopkih javnega naročanja sprejetimi na podlagi Zakona o javnih naročilih Ni šlo torej le za pogodbeno ureditev, ki zadeva samo toženko in njenega izvajalca del (A., d.d.), pač pa za izpeljavo na zakonu temelječe zaveze toženke. Zaveza pa ni bila le v tem, da toženka doseže opisano pogodbeno ureditev, pač pa tudi v tem, da se po njej ravna v dobri tistih, zaradi katerih je bila vzpostavljena, med drugim v dobro tožnice. V tem smislu zavarovanje obveznosti A., d. d., zagotovo varuje koristi tožnice.
Pogoji (zavarovanih) izvajalskih pogodb in vsebina garancij so pri tožnici že ob sklepanju (nezavarovanih) podizvajalskih pogodb z A., d. d., vzbudili utemeljeno pričakovanje, da bo plačilo za opravljeno delo prejela vsaj iz sredstev unovčenih garancij.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4003087
URS člen 26. OZ člen 131. ZPP člen 339, 339/1.
arbitraža - začasna odredba Stalne trgovinske arbitraže - izvršitev začasne odredbe - izvršitev arbitražne odločbe - prepoved razpolaganja z denarnimi sredstvi - odgovornost države - povrnitev premoženjske škode - škoda zaradi blokade računa - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - stranska intervencija
Ključna za odločitev o neutemeljenosti tožbenega zahtevka je bila ugotovitev neobstoja vzročne zveze, ki sta jo sodišči nižjih stopenj sprejeli ob presoji premoženjskega in finančnega stanja tožeče stranke pred izdajo in izvršitvijo sporne začasne odredbe. Sodišči nižjih stopenj sta pravilno sklepali, da v situaciji, ko stranka zaradi svojega siceršnjega slabega poslovanja ne bi dosegla zatrjevanega dobička, odgovornosti za izgubo slednjega ni mogoče naprtiti drugi stranki, saj med zatrjevano škodo (izgubo dobička) in očitanim protipravnim ravnanjem te stranke ne obstaja vzročna zveza.
Revizijski razlogi zoper odločitev o stranski intervenciji pomenijo uveljavljanje relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Ta je podana, če sodišče med postopkom ni uporabilo kakšne določbe ZPP ali jo je uporabilo nepravilno, pa bi lahko to vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe.
sporazum o prenehanju delovnega razmerja - napake volje - prevara
Vrhovno sodišče je že večkrat pojasnilo, da za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz postopkovnega vidika veljajo splošna pravila o odpovedi obligacijskih pogodb in tiste dodatne zahteve oziroma pogoji, ki jih ZDR-1 predpisuje zaradi varstva delavca. ZDR-1 nima posebnih zahtev, ki bi se nanašale na pisanje zapisnika pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, te zahteve pa ne izhajajo niti iz splošnih pravil civilnega prava.
zastavna pravica na nepremičnini - tožbeni zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine - izbris hipoteke - imetništvo zastavne pravice - pasivna legitimacija - sporazum o ustanovitvi hipoteke - ničnost - ničnost zavezovalnega pravnega posla - neveljavnost vknjižbe - tožbeni zahtevek za izstavitev izbrisne pobotnice - denarna terjatev
Tožnica bi lahko od druge toženke zahtevala izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, če bi bila ta takšen razpolagalni pravni posel dolžna opraviti. Njena obveznost bi ostajala le, če bi se druga toženka ali prva toženka (kot prenosnica terjatve) zavezali izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo v korist tožnice v zavezovalnem pravnem poslu, katerega izpolnitvi je namenjena sklenitev razpolagalnega pravnega posla (izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila). Za razliko od izbrisne tožbe po 243. členu ZZK-1, ki je po svoji naravi stvarnopravna tožba, tožnica s tako postavljenim zahtevkom od toženk zahteva izpolnitev neke obveznosti, ki (praviloma) izvira iz pogodbe (zavezovalnega pravnega posla) in ni stvarnopravne narave.
Zakonska določba izbris hipoteke pogojuje z (naknadnim) prenehanjem zavarovane terjatve. Gre za situacijo, ki jo je treba ločiti od položaja, ko terjatev že ob njenem zavarovanju sploh ni obstajala, ker je bila zgolj navidezna in s tem neobstoječa ali pa je bila nedenarna in s tem nezmožna hipotekarnega zavarovanja. V takšnem primeru je pravni posel zavarovanja zaradi neobstoječega oziroma nemogočega predmeta ničen (35. člen OZ), posledično pa je materialnopravno neveljaven vpis v zemljiško knjigo in so izpolnjeni pogoji za izbris hipoteke po 243. členu ZZK-1.
Terjatev, ki jo ima prva toženka kot prodajalka do kupke nepremičnin, je po svoji naravi denarna obveznost. Stranki sta jo v pogodbi izrecno opredelili v denarju, v primeru zamude z izpolnitvijo sta dogovorili tudi dvo odstotne obresti. Poleg tega je v prodajni pogodbi kupka (tožnica) v zavarovanje izpolnitve obveznosti plačila preostanka kupnine dovolila vpis zastavne pravice v korist prodajalke (prve toženke). Takšno (hipotekarno) zavarovanje je mogoče dogovoriti zgolj za denarno terjatev.
ZPIZ-1 člen 36, 177. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 20, 22 in 37.
starostna pokojnina - tuja zavarovalna doba - pravica do pokojnine - pravnomočnost odločbe - vročanje pooblaščencu v novem postopku
Zmotno je stališče tožnika, da gre za poseg v pravnomočno odločbo o priznani pravici, ker se je pritožil le zoper odložni pogoj, določen v drugem odstavku izreka odločbe z dne 9. 4. 2013.Tožnik pravice do pokojnine nima, saj je s sodbo revizijskega sodišča odpadla pravna podlaga za izdajo odločbe z dne 9. 4. 2013. Toženec je zaradi uskladitve posamičnih aktov z navedeno odločitvijo izdal odločbo 9. 1. 2014, ki le formalno ureja posledice odločitve Vrhovnega sodišča.
Postopek, ki se je končal z izdajo odločbe z dne 9. 1. 2014, je bil začet po uradni dolžnosti in v tem postopku tožnik (še) ni imel pooblaščenca. Tožnikovega pooblastila v pravnomočno končanem postopku ni mogoče šteti kot pooblastilo za druge postopke.
starostna pokojnina - pokojninska doba - poprava krivic - bivši politični zapornik
Za priznanje pravice do starostne pokojnine bi moral imeti tožnik najmanj 15 let zavarovalne dobe ali najmanj 20 let pokojninske dobe. Tožnik teh pogojev ne izpolnjuje, saj ima po ZPKRi priznanih 15 let, 8 mesecev in 21 dni pokojninske dobe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VS4003059
ZPP člen 374, 374/2, 377. ZFPPIPP člen 217, 227.
dopuščena revizija - dovoljenost revizije - pravni interes za revizijo - posledice začetka stečajnega postopka - pravna korist od vložitve revizije - zavrženje revizije
V konkretnem primeru vprašanje obstoja terjatve tožeče stranke do tožene stranke že v postopku pred sodiščem druge stopnje ni bilo sporno, saj tožena stranka niti ni izpodbijala sodbe prvostopenjskega sodišča, s katero je odločilo o obstoju terjatve v smislu 217. člena ZFPPIPP. To pa hkrati pomeni, da je z začetkom stečajnega postopka nad toženo stranko tožeča stranka izgubila pravno korist, ki jo je pridobila na podlagi uspeha s pritožbo, ko je sodišče druge stopnje dajatvenemu tožbenemu zahtevku na denarno plačilo ugodilo v celoti in ne samo pod pogoji potrjene prisilne poravnave. S tem pa je prenehala tudi pravna korist tožene stranke, ki jo je zasledovala ob vložitvi revizije, saj se v posledici začetka stečajnega postopka tudi v primeru ugoditvi reviziji in potrditve sodbe sodišča prve stopnje njen pravni položaj ne bi v ničemer izboljšal.
razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - sprememba cen na trgu - gospodarska kriza
Spreminjanje cen na trgu morajo in morejo stranke upoštevati v primeru vestnega in skrbnega ravnanja. Ker je na spremembe cen torej treba računati, se v primeru normalnega poslovnega rizika na neke normalne oziroma predvidljive spremembe cen stranka v okviru spremenjenih okoliščin ne more uspešno sklicevati. Drugače pa je, če gre za takšno intenziteto sprememb, ki stranko prizadene v takšni meri, da ima naravo očitnega nesorazmerja, neekvivalentnosti vzajemnih pogodbenih dajatev.
dopuščena revizija - blagovna znamka - kolektivna blagovna znamka - položaj tretje osebe - uporaba kolektivne blagovne znamke
Odgovor na dopuščeno revizijsko vprašanje je, da določba prvega odstavka 47. člena ZIL-1 ni samostojna (samozadostna) pravna podlaga za presojo, ali je član imetnika kolektivne znamke kršil znamko, pač pa se njegovo ravnanje presoja na podlagi določb pravilnika imetnika kolektivne znamke. Ta je v tej zadevi zato podlaga za presojo, ali je toženec z očitanim ravnanjem kršil kolektivno znamko „Kraški pršut“.
odpoved trajnega pogodbenega razmerja - svoboda urejanja obligacijskih razmerij - kršitev pogodbe - enostranska odpoved pogodbe - enostransko oblikovalno upravičenje - odpoved pogodbe brez odpovednega roka - izpolnjevanje pogodbe v odpovednem roku - izpolnitvena obveznost
Ker tožeča stranka po prejemu izjave o odpovedi pogodbe (ki vsebuje opredelitev odpovednega roka) ni ravnala v smeri opredelitve izpolnitvenih obveznosti tožene stranke, nerealizacija pogodbe v času odpovednega roka izvira iz njene sfere. S tem, ko sta sodišči prve in druge stopnje ugotovili ta odločilni element za nerealizacijo pogodbe v času odpovednega roka, sta pravilno sklepali na neizkazano kršitev pogodbe s strani tožene stranke.
ugotovitev obstoja delovnega razmerja - roki za sodno varstvo - materialni prekluzivni rok - zavrženje tožbe
Dokler razmerje, ki naj bi imelo vse značilnosti delovnega razmerja, traja, lahko delavec skladno s prvim in drugim odstavkom 200. člena ZDR-1 od delodajalca pisno zahteva priznanje obstoja delovnega razmerja. Če delodajalec tega v osmih dneh ne stori oziroma ne odpravi kršitve, lahko delavec v 30 dneh zahteva sodno varstvo pred sodiščem. Če razmerje, ki je imelo vse značilnosti delovnega razmerja, ne traja več, mora delavec uveljavljati sodno varstvo v 30 dneh od dneva, ko je izvedel za kršitev pravice (tretji odstavek 200. člena ZDR-1).