dopuščena revizija - neupravičeno izplačilo pokojnine - neupravičena obogatitev - kondikcija - neskladnost pri izplačilu - vednost pravne osebe - privolitev v izplačilo
Ker določba 191. člena OZ izrecno govori o vednosti o neobstoju dolga, ima zato po nasprotnem razlogovanju (a contrario) vsakdo, ki je nekaj plačal v zmoti, pravico zahtevati nazaj izplačani znesek. Zmota pri plačilu nedolga je tako eden tipičnih primerov neupravičene obogatitve.
avtorska pravica - varstvo avtorskih pravic - pridobitev informacij javnega značaja - novica - video posnetek - intervju - sporočilo za javnost - spletna povezava v sporočilu za javnost - omejitve avtorske pravice - dopuščena revizija
Zgolj dejstvo, da so bile besede predsednika tožeče stranke posredovane kot posneti intervju, ne spremeni ugotovitve, da v njem podane informacije oziroma stališča dopolnjujejo sporočilno vrednost novice v posredovanem sporočilu za javnost. Razlika med pisanim in (video) posnetim sporočilom je zgolj v mediju kot sredstvu prenosa informacije, ne pa v njunem namenu in posledično avtorskopravnem varstvu.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - dokaz z zaslišanjem strank - utemeljen odpovedni razlog - obrnjeno dokazno breme
Načeloma je v primeru dokazovanja obstoja poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi res pričakovati, da bo delodajalec dejstva o ekonomskih, strukturnih, organizacijskih in drugih razlogih prvenstveno dokazoval predvsem z listinskimi dokazi, kar pa ne pomeni, da spornih dejstev o tem ni mogoče dokazovati tudi z zaslišanjem strank in prič. To tudi ne pomeni, da se (glede na okoliščine konkretnega primera) sodišče o obstoju teh dejstev ne more prepričati že na podlagi izvedbe teh dokazov, ne da izvede tudi ostale predlagane (listinske) dokaze.
Pogoj za sojenje po pravilih o dokaznem bremenu je spoznavna kriza, ki pa v tej zadevi ni obstajala; sodišče je odločilna dejstva zanesljivo in prepričljivo ugotovilo ter ustrezno obrazložilo.
nesreča pri delu - poškodba pri speljavi vlaka - objektivna odškodninska odgovornost - delovno mesto vlakovodje - nevarna dejavnost
Tožnikovo delo ob nezgodi ni bilo nevarno delo, saj v trenutku, ko se je nahajal v hodniku službenega vagona, dejansko ni imel nobenih zadolžitev, ki bi lahko pomenile nevarno delo ali dejavnost. Ob primerni pazljivosti sunek ob speljavi tudi ne predstavlja takšne okoliščine, ki bi pomenila povečano nevarnost za nastanek škode.
ZUPJS člen 12, 17, 18. ZSVarPre člen 5, 6, 23, 27, 31. ZPŠOIRSP člen 18.
denarna socialna pomoč - višina denarne socialne pomoči - odločanje po prostem preudarku - premoženjski cenzus - dohodkovni cenzus - odškodnina na podlagi odločbe ESČP
Tako ZUPJS odškodnin ne izključuje kot upoštevnega dohodka, ZSVarPre pa jih celo izrecno upošteva med neperiodičnimi dohodki.
Določba 18. člena ZUPJS ne izključuje upoštevanja denarnih sredstev iz naslova odškodnine pri ugotavljanju premoženjskega cenzusa po določbi 17. člena ZUPJS.
Sodišče druge stopnje z izpodbijanim sklepom ni spreminjalo svoje volje. Iz obrazložitve drugostopenjske sodbe namreč jasno izhaja, da je prav zaradi postavljenega zahtevka za objavo sodbe tožnici priznalo pravni interes tudi za ugotovitveni zahtevek. Jasna volja sodišča druge stopnje je bila torej v spremembi I. točke izreka prvostopenjske sodbe, kar je tudi storilo z ugoditvijo ugotovitvenemu zahtevku, ter v spremembi IV. točke izreka prvostopenjske sodbe, kjer pa se je sodišču pripetila očitna pisna pomota, saj je v tem delu toženki dodatno naložilo le objavo III. točke izreka prvostopenjske sodbe, ne pa tudi njene I. točke (ugotovitvenega dela). Ne gre torej za morebitno nasprotje med izrekom in obrazložitvijo, gre zgolj za v izreku pomotoma izpuščeno besedilo.
zavarovalna pogodba - splošni zavarovalni pogoji - povrnitev premoženjske škode - načelo popolne odškodnine - strošek zamenjave stvari - strošek popravila dela stvari
Načelo popolne odškodnine pomeni, da sodišče oškodovancu prisodi odškodnino v znesku, ki je potreben, da postane njegov premoženjski položaj takšen, kakršen bi bil, če ne bi bilo škodljivega dejanja. V povezavi z obravnavano zadevo se v tem okviru izpostavi vprašanje, ali oškodovancu zaradi škode, ki mu je nastala na stvari, pripada (zgolj) odškodnina za popravilo poškodovane stvari (ali njenega dela), ali pa je morda upravičen zahtevati stroške zamenjave poškodovane stvari (oziroma njenega dela). V konkretni zadevi je vprašanje še toliko bolj pomembno, saj je dokazni postopek pokazal očitno nesorazmerje med stroškom zamenjave in med stroškom popravila poškodovanega dela.
ZGD-1 člen 399, 399/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 350, 350/2, 360, 360/1.
tožba za izpodbijanje sklepa skupščine d. d. - uporaba bilančnega dobička - dokazno breme - nasprotni dokaz - postavitev izvedenca - zavrnitev dokaznega predloga - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - opredelitev sodišča do pritožbenih navedb
Čeprav je dokazno breme pri tožbi po določbi 399. člena ZGD-1 na toženi stranki, pa ni dvoma, da lahko druga stranka vedno predlaga nasprotni dokaz, npr. postavitev izvedenca.
OZ člen 10, 243. ZICPES člen 73, 74, 76. Uredba Sveta (ES) 1383/2003 z dne 22. julija 2003 o carinskem ukrepanju zoper blago, glede katerega obstaja sum, da krši določene pravice intelektualne lastnine, in o ukrepih, ki jih je treba sprejeti zoper blago, glede katerega je ugotovljeno, da je kršilo take pravice.
povrnitev premoženjske škode - odškodnina - carinski postopek - škoda zaradi začasno zadržanega blaga - dolžnost zmanjševanja škode - položitev varščine - prepoved povzročanja škode - predčasna prepustitev blaga - carinski ukrepi pri kršitvah pravic intelektualne lastnine
Določba četrtega odstavka 243. člena OZ, ki predstavlja eno od načel odškodninskega prava, oškodovancu nalaga dolžnost zmanjševanja škode z vsemi razumnimi ukrepi, sicer lahko povzročitelj škode zahteva zmanjšanje odškodnine. Vendar pa to ne pomeni, da povzročitelj škode nima v zvezi z že nastalo ali s še vedno nastajajočo škodo nobenih obveznosti. K njenemu zmanjševanju ali k preprečevanju nadaljnje škode ga zavezuje že splošna prepoved povzročanja škode (10. člen OZ) in prav na tej podlagi (ne na podlagi 243. člena OZ) je povzročitelj škode primarno zavezan ravno k odpravi vzroka za nastajanje škode, v kolikor je to (še) v njegovi moči.
Od oškodovanca se nikoli ne zahtevajo nesorazmerni napori in dodatni stroški. Zlasti pomembna pa je tudi okoliščina, ali je še vedno v moči povzročitelja škode, da sam odpravi vzrok za nastanek škode. To sicer ne pomeni, da bo v primeru, ko bo odprava škodnega vzroka (tudi) v sferi povzročitelja škode, oškodovanec vedno brez nadaljnjega oproščen svoje dolžnosti zmanjševanja oziroma preprečevanja škode. Ni namreč mogoče izključiti situacije, ko bi taka dolžnost za oškodovanca predstavljala neprimerno manjše breme kot za povzročitelja škode.
Toženka je imela na voljo ukrep, ki je po oceni revizijskega sodišča bistveno enostavnejši in zagotovo manj obremenjujoč od položitve varščine: zahtevo carinskemu organu, naj tožnici izroči sporno blago še pred koncem pravde v zvezi s kršitvijo patenta.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - pogodba o leasingu - zavrnitev dokaznega predloga - zaslišanje strank - kopičenje dokazov - izvedba razpisanega naroka za glavno obravnavo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo kontradiktornosti
V primeru zahtevka za izpraznitev in vrnitev predmeta leasinga je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi oziroma zahtevi za izdajo izpraznitvenega naloga.
prodaja električne energije - odstop od pogodbe - nakup dogovorjene količine električne energije - kraj izpolnitve pogodbene obveznosti - merilno mesto - sprememba uporabnika merilnega mesta - povrnitev škode - razlaga pogodbe
V primeru spremembe uporabnika merilnega mesta preneha zgolj obveznost prodajati oziroma kupovati električno energijo, še vedno pa obstaja obveznost pogodbenih strank glede prodaje in nakupa dogovorjene količine električne energije po dogovorjeni ceni.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018774
ZPP člen 367b, 367b/4, 637b, 637b/6.
predlog za dopustitev revizije - prodajna pogodba - pogodba o preužitku - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlagatelj zastavlja vprašanja, ki so izključno materialnopravne narave ter nanje ob dejanski podlagi sodbe sploh ni mogoče vsebinsko odgovoriti. Predlog, ki je zamejen na takšna vprašanja, je treba zato zavreči.
ZPP člen 243, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 179.
dopuščena revizija - odškodnina - povrnitev nepremoženjske škoda - dokazovanje - dokaz z izvedencem - plačilo predujma - presoja strokovnih vprašanj brez izvedenca
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali lahko sodišče odloči o višini denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo brez pridobitve izvedenskega mnenja v zadevah, v katerih je za odločanje potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – kršitev pravice do obrambe – dokazni predlog – izvajanje dokazov – zavrnitev dokaznega predloga – načelo proste presoje dokazov – zahteva za varstvo zakonitosti – vpliv na zakonitost sodbe – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Navedbe zagovornikov v zahtevi za varstvo zakonitosti, da „s tem ko je sodišče povsem neutemeljeno sledilo izvedencu H. in v celoti zavrglo ugotovitve izvedenca L. (ki ga je sicer zaslišalo in ki je edini prikazal in pokazal potek prometne nesreče), hkrati pa ob nasprotnih stališčih izvedencev ni angažiralo tretjega izvedenca, je dejansko kršilo pravico do učinkovite obrambe in načelo pravne varnosti“, je Vrhovno sodišče razumelo kot uveljavljanje kršitve pravice do obrambe iz drugega odstavka 371. člena ZKP. To kršitev pa Vrhovno sodišče presoja v okviru 3. točke prvega odstavka 420. člena ZKP, torej le, če je navedena kršitev vplivala na zakonitost sodbe, česar pa vložniki v zahtevi za varstvo zakonitosti niti ne zatrjujejo. Vložniki v zahtevi navajajo, da je sodišče prve stopnje kršilo pravico do učinkovite obrambe in načelo pravne varnosti, ko je neutemeljeno sledilo izvedencu H. (ki je po navedbah vložnikov absolutno nestrokoven in je svoje mnenje izdelal absolutno nepravilno), zavrnilo pa ugotovitve izvedenca L. (ki je mnenje izdelal po naročilu obrambe), ter ob nasprotnih stališčih izvedencev ni angažiralo tretjega izvedenca. S takšnimi navedbami vložniki ne uveljavljajo kršitve pravice do obrambe, temveč izpodbijajo dokazno oceno sodišč v izpodbijani pravnomočni sodbi.
STVARNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE
VS0018826
SZ-1 člen 190, 190/3. SPZ člen 100. ZLNDL člen 5. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - etažna lastnina - skupni prostori - posamezni del stavbe - sprememba skupnega prostora v posamezni del stavbe - soglasje etažnih lastnikov - lastninjenje
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali je sporni prostor posamezni del ali skupni prostor v smislu določb Stanovanjskega zakona in glede vprašanja pravilne materialnopravne podlage za lastninjenje predmetnega prostora.
OZ člen 965, 965/1, 965/2. ZPP člen 39, 367a, 377.
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije - postranske terjatve - zamudne obresti - kapitalizirane obresti - tek zamudnih obresti
Če pa je zahtevek za plačilo obresti postavljen poleg zahtevka za plačilo glavnice, se vedno štejejo kot postranska terjatev (39. člen ZPP). Take narave ne izgubijo niti, če so izračunane kot glavnica, niti ko je v postopku za revizijo sporna le odločitev o njih. Tožnica v predlogu za dopustitev revizije izpodbija le odločitev o zamudnih obrestih. Ker je njihovo plačilo zahtevala poleg plačila glavnice, gre za postransko terjatev, ki po pravilih procesnega prava nima nikakršne vrednosti (spornega predmeta).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS0018770
ZCes-1 člen 15, 15/1. ZGO-1 člen 22, 22/1. OZ člen 131. ZPP člen 367a, 367a/1.
povrnitev škode - javna cesta - padec na pločniku - odgovornost vzdrževalca javne površine - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost
Obravnavano je bilo pravno vprašanje, ali je vzdrževalec javne cestne površine ravnal protipravno, ko je z odstranitvijo plasti asfalta z dela pločnika napravil nivojsko razliko med asfaltiranim in neasfaltiranim delom pločnika.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2008202
ZKP člen 378, 378/1, 378/4. KZ-1 člen 209, 209/1. ZGD-1 člen 35, 35/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravica do izjave – seja pritožbenega senata – javna seja – vpliv na zakonitost - kršitev kazenskega zakona - poneverba in neupravičena uporaba tujega premoženja – prokurist - zastopnik
Kontradiktornost postopka oziroma pravica do izjavljanja se na ta način obdolžencu zagotavljata tudi na pritožbeni seji, na kateri sme obdolženec znotraj vložene pritožbe oziroma odgovora na pritožbo dajati dodatna pojasnila, neposredno odgovarjati na navedbe nasprotne stranke in se braniti pred vsemi procesnimi dejanji, ki utegnejo vplivati na njegov pravni položaj. Obdolženčeva pravica do izjave se v pritožbenem postopku ne izčrpa že s podajo (pisne) pritožbe, pač pa mu je v okviru zahteve po učinkovitem pravnem sredstvu treba omogočiti, če to zahteva, da svoje pravice in svoj pravni položaj brani tudi z udeležbo in sodelovanjem na seji pritožbenega senata. Obdolženec mora imeti možnost, da se sam odloči o tem, ali obravnavani primer (v njegovih očeh) terja razpis t. i. javne pritožbene seje.
Ob ugotovitvi kršitve določb prvega in četrtega odstavka 378. člena ZKP ni potrebno še dodatno ugotavljati kvarnega vpliva kršitve na zakonitost sodbe.
Bistveno za presojo očitanega kaznivega dejanja je, da je bilo v postopku nedvomno ugotovljeno, da je bil denar obsojenemu D. J. kot prokuristu družbe zaupan pri opravljanju gospodarske dejavnosti in da je bil pooblaščen za dvige s transakcijskih računov družbe ter imel pravico do razpolaganja s sredstvi družbe (tujim premoženjem). Obsojenec je bil znotraj podeljene prokure pooblaščen le za zakonito razpolaganje z družbinim premoženjem, kar pa dvigi družbinega (tujega) denarja, ki niso imeli podlage v poslovanju družbe, niso bili.
dopuščena revizija - obnova postopka - procesna skrbnost stranke - utemeljitev predloga za obnovo postopka
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- čigavo procesno skrbnost sodišče presoja v okviru obnovitvenega razloga po 10. točki prvega odstavka 394. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in
- kdaj so izpolnjeni pogoji po 10. točki 394. člena ZPP oziroma, kakšne so tiste okoliščine, ki jih je treba zatrjevati in izkazovati za utemeljitev predloga za obnovo postopka, in kakšna je zadostna skrbnost, ki bi jo stranka morala izkazati pri preiskovanju gradiva, ki je v zvezi z dejanskim stanjem spora ter ali je izpodbijana sklepa mogoče preizkusiti v tej smeri.