predlog za določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - velika oddaljenost sodišča - ostarela oseba
Okoliščine primera omogočajo očiten sklep, da se bo postopek lažje opravil na območju sodišča, na katerem nasprotna udeleženka dejansko biva.
Iz zakonske dikcije kaznivega dejanja po prvem odstavku 196. člena KZ-1 ne izhaja, da gre za posebno kaznivo dejanje glede možnega storilca (delicta propria). Kaznivo dejanje lahko stori vsak, ki ne ravna po predpisih o pravicah delavcev, navedenih v tem členu.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2008238
ZKP člen 18, 18/1, 252, 252/1, 364, 364/7, 371, 371/1-11. KZ-1 člen 82, 82/1, 82/3.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – zmotno ugotovljeno dejansko stanje – razlogi o odločilnih dejstvih – izvedenstvo – načelo proste presoje dokazov – pravna presoja – povzetek pogovora v izvedenskem mnenju – podatki iz medicinske dokumentacije – delo izvedenca – kršitev kazenskega zakona – zakonska rehabilitacija – izbris obsodbe
Sodišče izpovedbe izvedencev presoja po načelu proste presoje dokazov. Pri tej presoji sodišče preizkusi, ali je izvedenec upošteval meje, določene v odredbi glede obsega izvedenstva in postavljenih vprašanj, nalog ter, ali ni mogoče posegel na področje pravne presoje, ali se izpovedba izvedenca giblje v mejah njegove strokovne specialnosti in, ali so dejstva, ki jih je izvedenec vzel kot izhodiščno podlago za svoje raziskave in zaključke, objektivno ugotovljena in, ali so podana tudi druga pomembna dejstva, ki jih ni upošteval. Pri dokazni oceni izvedenskega mnenja so odločilni predvsem logično racionalni kriteriji. Izvedenec je pomočnik sodišča glede okoliščin, za ugotavljanje ali presojo, katerih sámo nima ustreznega strokovnega znanja, zato sta izvid in mnenje izvedenca, kot pravilno v odgovoru na zahtevo navaja vrhovni državni tožilec, relevantna samo za presojo tistih okoliščin, glede katerih je bilo izvedenstvo nujno potrebno. Kontradiktorna ocena dokazov pa je pridržana sodišču in ne izvedencu.
Izpovedbo izvedenca sestavljata njegov izvid (visum repertum) in mnenje (parere), pri čemer mora biti izvedensko delo, ki je strokovni elaborat, obrazloženo, saj ga v nasprotnem sodnik in stranke ne morejo razumeti in o njem razpravljati. Obrazložitev mora biti jasna, razumljiva in popolna. Dogaja se, da izvedenci v anamnezi povzemajo tudi tisti del obtoženčevih navedb, ko ta v razgovoru z izvedencem govori o obravnavanem kaznivem dejanju. Zapisovanje takih navedb, danih brez ustreznih procesnih garancij, v izvidu ni dovoljeno, saj se v nasprotnem z njimi seznani sodnik, kar nujno sproži tudi vprašanje njegove nepristranskosti, povzroča pa tudi težave z izločanjem posameznih delov izvedenčevega izvida ali mnenja. S tega vidika vložnik pravnomočne sodbe ne problematizira. Tak položaj pa ni identičen tistemu, ko obdolženec pri navajanju okoliščin iz svojega življenja, opiše tudi življenjski primer, ki je relevanten pri podaji izvedenskega mnenja, in vsebuje, tako kot v konkretnem primeru, tudi znake kaznivega dejanja, za katerega je bil obsojen. Zapiski o teh obsojenčevih navedbah, za katere bi bilo primerneje, če bi jih izvedenec shranil v lastni dokumentaciji, ne temeljijo na izpisku iz kazenske evidence, kot to zatrjuje vložnik, ampak kot je razvidno iz izvedenčevega zapisa izvida, na podatkih, ki jih je izvedencu ob pregledu v Centru za mentalno zdravje 25. 8. 2014 posredoval obsojenec. Zato ni bilo nobenih zadržkov, da bi na tako pridobljen podatek, ki ga je izvedencu posredoval obsojenec, slednji oprl svoje mnenje. Na tej podlagi pa je treba ugotoviti, da niso utemeljene vložnikove navedbe, da je sodišče kršilo obsojenčevo pravico do zakonske rehabilitacije iz izbrisa obsodbe, posledično pa se izkaže, da vložnik s posplošenim zatrjevanjem, da je podana postopkovna kršitev, ki je določneje niti ne opredeli, ne more omajati zakonitosti izpodbijane pravnomočne sodbe.
krajevna pristojnost - zapuščinski postopek - določitev krajevne pristojnosti po Vrhovnem sodišču
Vrhovno sodišče določi, katero sodišče je krajevno pristojno za zapuščinski postopek, če ni podana nobena od okoliščin, na podlagi katerih se ugotovi krajevno pristojno zapuščinsko sodišče.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - vročanje sodnih pisanj - udeležba na naroku za glavno obravnavo - sprememba naslova
Ker je Vrhovno sodišče ugotovilo, da pogoji za dopustitev revizije iz 367.a člena ZPP niso podani, je tožnikov predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
Obsojenčevo sklicevanje na odsotnost protipravnosti njegovega ravnanja ter smiselno zatrjevanje pravne zmote, ne more biti uspešno iz dveh razlogov. Prvič zato, ker obsojenec potem, ko je družba I., d. o. o., postala insolventna, ni izvedel ukrepov oziroma izpolnil obveznosti, ki jih za primere insolventnosti predpisuje Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), temveč je mimo teh pravil pridobival določena denarna sredstva, ki jih niti ni namenil za poplačilo obveznosti do svojih delavcev, temveč je očitno dal prednost drugim upnikom družbe.
Reševanje gospodarske družbe na način, kot je to storil obsojenec, torej mimo določil ZFPPIPP, delodajalca ne more razbremeniti izpolnitve temeljnih obveznosti do svojih delavcev.
URS člen 15, 15/2, 23, 152, 156, 157. ZUS-1 člen 2, 4, 36, 36/1-3. ZustS člen 23, 23/1, 23/2. ZBan-1 člen 347, 253a, 350a.
izredni ukrep prenehanja kvalificiranih obveznosti banke - aktivna legitimacija za tožbo - postopek sodnega varstva zoper odločbo o izrednih ukrepih Banke Slovenije - obstoj upravnega akta - redni upravni spor - subsidiarni upravni spor - zavrženje tožbe - odločba Ustavnega sodišča
Ker je zoper odločbo tožene stranke (torej upravni akt) po 347. členu ZBan-1 predvideno sodno varstvo v rednem upravnem sporu po 2. členu ZUS-1, predpostavke za odločanje sodišča v subsidiarnem upravnem sporu po 4. členu ZUS-1 niso izpolnjene in tožba na tej podlagi ni dovoljena.
Navedeno velja neodvisno od vprašanja, kdo je v takem rednem upravnem sporu upravičen vložiti tožbo zoper odločbo o izrednih ukrepih, in ali je ureditev aktivne legitimacije za navedeno tožbo ustrezna. Subsidiarni upravni spor po 4. členu ZUS-1 namreč ni namenjen odpravljanju morebitnih pomanjkljivosti zakonske ureditve aktivne legitimacije za tožbo zoper upravni akt v rednem upravnem sporu.
Ker pritožnik po 347. členu ZBan-1, za katerega je Ustavno sodišče presodilo, da ni v neskladju z Ustavo, v tem upravnem sporu ni aktivno legitimiran za vložitev tožbe, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zakonita.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - predlog za predhodno odločanje Sodišča Evropske unije - uvrstitev blaga v tarifno oznako - Kombinirana nomenklatura carinske tarife (KNCT) - uvrstitev proizvoda v tarifno številko 3004 - prehransko dopolnilo - zdravilo - dovoljenje za promet z zdravilom - pomen predstavljanja in trženja proizvoda kot zdravila - učinkovina proizvoda kot bistvena sestavina za uvrstitev v carinsko tarifo - uvrstitev proizvoda v tarifno številko 2106
V zvezi s tarifno številko 3004 KN je iz besedila dodatne opombe 1 k tej tarifni številki razvidno, da ta tarifna številka obsega zdravila iz rastlinskih pripravkov in pripravke na podlagi aktivnih učinkovin, ki so izčrpno naštete, če izpolnjujejo tudi preostali merili za uvrstitev v navedeno tarifno številko. Ker pa so osnova predmetnih proizvodov kulture mikroorganizmov, ki pa v dodatni opombi niso navedeni kot ena od aktivnih učinkovin, ti proizvodi ne spadajo v tarifno številko 3004 KN, ne glede na to, ali izpolnjujejo preostala pogoja za uvrstitev iz dodatne opombe 1 k tej tarifni številki.
Glede na zavezujočo razlago SEU o pogojih za uvrstitev blaga v tarifno številko 3004 KN in razlago, da se proizvodi, ki vsebujejo enako učinkovino kot proizvodi iz klasifikacijskih uredb Komisije (Uredbe št. 1264/98 in Izvedbene uredbe št. 727/2012), uvrščajo v tarifno številko 2106 KN, je ob ugotovljenem dejanskem stanju v tem postopku predmetne proizvode glede na njihove značilnosti treba uvrstiti v tarifno številko 2106 KN.
ZUS-1 člen 22, 22/1. ZPP člen 133, 139, 139/3, 142, 142/3, 142/4, 142/6, 224, 224/1, 224/4. URS člen 22.
vročilnica - javna listina
Vročilnica je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje (prvi odstavek 224. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Dokazno pravilo o resničnosti javne listine ni absolutno. Velja, dokler ga stranka dokazno ne izpodbija z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost (četrti odstavek 224. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).
Breme, da dovolj konkretizirano izpodbija pravilnost izpolnjene vročilnice, je v obravnavanem primeru na pritožniku. Ta mora svoje trditve prepričljivo utemeljiti in zanje predložiti tudi ustrezne dokaze, ki ob obravnavi pritožbe vzbudijo resen dvom v pravilnost vročitve, ki ga je mogoče razrešiti šele ob celoviti presoji navedenih argumentov v dokaznem postopku pred sodiščem prve stopnje.
ZDavP-2 člen 68, 68/5, 77. ZUS-1 člen 75, 75/2, 75/4. ZPP člen 236a, 339, 339/2-8. URS člen 22.
dovoljena revizija - davek po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 - premoženje nepojasnjenega izvora - dokazovanje - zaslišanje prič - pisne izjave prič - narava spora - dokazna sredstva - pisni dokazi - oblični pravni posli - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - neizvedba glavne obravnave - bistvene kršitve določb postopka
Sodišče prve stopnje je navedlo, da je zaslišanje priče, glede na njegovo že podano pisno izjavo, o kateri je bilo že sprejeto stališče, nepotrebno. Ker je šlo za skupno presojo vseh dejstev, bi moral revident v reviziji izrecno pojasniti, kako bi lahko neposredno zaslišanje te priče vplivalo na dokazno oceno, česar pa ni storil. Zato po stališču Vrhovnega sodišča sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvene kršitve določb postopka.
V obravnavanem primeru je treba po presoji Vrhovnega sodišča upoštevati naravo spora, in sicer da gre za obdavčitev fizične osebe, ki zatrjuje, da je svoje dohodke pridobila s prejemom kupnine zaradi prodaje nepremičnine. Revident je navajal, da naj bi nepremičnino dokončal in opremil, ni pa uredil formalnosti v zvezi s prenosom lastništva. Posli v zvezi s pridobitvijo lastninske pravice na nepremičnini so oblični in so taki bili že tudi v času zatrjevanega posla. Vendar pa gre po stališču Vrhovnega sodišča v obravnavani zadevi primarno za presojo vprašanja, ali je revident zaradi dokončanja gradnje in opreme objekta res prejel denarni znesek, ki je bil vštet v njegovo davčno osnovo, in ne gre samo za vprašanje lastništva nepremičnine. V takšnih primerih so po mnenju Vrhovnega sodišča dokazni predlogi za zaslišanje pogodbenih strank primerni in v skladu s 77. členom ZDavP-2
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 92. ZDDPO-2 člen 12, 12/3, 29, 29/1. ZDavP-2 člen 5, 68, 68/1-4, 68/1-5, 68/5, 76, 76/1, 76/2, 76/3. Pogodba o delovanju Evropske Unije člen 26.
dovoljena revizija - davek od dohodkov pravnih oseb - davčno (ne)priznani odhodki - odhodki, potrebni za pridobitev prihodkov - verodostojne knjigovodske listine kot primarno dokazno sredstvo - dokazovanje z drugimi dokaznimi sredstvi (ni omejeno) - cenitev davčne osnove - transakcije, ki so predmet DDPO in DDV - pravo Evropske unije - omejitev prostega pretoka kapitala (in drugih svoboščin) ni izkazana
Dokazani obstoj določenega dohodka sam po sebi še ne pomeni, da je tak odhodek tudi davčno priznan, saj je to vprašanje pravne presoje in vrednotenje ugotovljenega odhodka v skladu z zakonskimi kriteriji.
Za davčno priznanje odhodka je na podlagi 29. člena ZDDPO-2 nujna ugotovitev, da je bil odhodek, ki je nastal davčnemu zavezancu, potreben za pridobitev obdavčljivih prihodkov. V okoliščinah obravnavanega primera to konkretno pomeni, da je za davčno priznanje spornih odhodkov odločilno, ali je revidentka prav zaradi plačila družbama A. in B. dosegla obdavčljive prihodke ali pa je te dosegla zaradi kakšnih drugih razlogov. Ali so bili prihodki doseženi zaradi plačila družbama A. in B., je stvar dejanskih ugotovitev, iz teh pa, kot že pojasnjeno, izhaja, da spornih storitev nista opravili oziroma nista mogli opraviti. To posledično pomeni, da v obravnavanem primeru ni ugotovljeno, da je bil revidentkin odhodek potreben za pridobitev prihodkov, torej ne izpolnjuje materialnopravnega pogoja za davčno priznanje iz 29. člena ZDDPO-2.
dovoljenost upravnega spora - akt, ki se izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe - dokončen upravni akt - tožba zoper drugostopenjski upravni akt - pritožba v tujem jeziku - materialna izčrpanost pravnih sredstev
V upravnem sporu sodišče ni pristojno odločati o zakonitosti tistih upravnih aktov, ki niso dokončni in ne posegajo v pravni položaj tožnika - ne vsebujejo vsebinske odločitve o strankini pravici, obveznosti ali pravni koristi. To je praviloma, in tudi v obravnavanem primeru, prvostopenjski upravni akt. Vendar pa se lahko tak akt v dvostopenjskem upravnem postopku izpodbija v upravnem sporu le, če je pritožba zoper njega zavrnjena. Le takrat namreč postane prvostopenjski akt (materialno, torej po vsebini) dokončen in je torej odločeno o pravici, obveznosti oziroma pravni koristi stranke.
Pritožba, ki je bila vložena zoper v upravnem sporu izpodbijani prvostopenjski akt (sklep o davčni izvršbi), je bila s sklepom drugostopenjskega organa zavržena iz procesnih razlogov, ker jo je pritožnik v nasprotju z določbami 62. člena ZUP vložil v italijanskem jeziku. Drugostopenjski upravni organ tako ni vsebinsko presojal pravilnosti in zakonitosti prvostopenjske odločbe, zato pritožba ni bila vsebinsko izčrpana. V tem primeru v ZUS-1 ni pravne podlage, da bi se lahko s tožbo izpodbijal prvostopenjski upravni akt. Pritožnik bi moral najprej izpodbiti procesne ovire za vsebinsko obravnavo pritožbe, torej sklep o zavrženju pritožbe (ki je eden izmed sklepov iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, torej ga je mogoče izpodbijati s tožbo v upravnem sporu). Šele ko bi bil ta sklep v upravnem sporu odpravljen in bi posledično drugostopenjski upravni organ o njegovi pritožbi odločil po vsebini, pritožnik pa z odločitvijo ne bi bil zadovoljen, bi zoper prvostopenjski akt (sklep o davčni izvršbi) lahko vložil tožbo v upravnem sporu.
ZVO-1 člen 111, 111/1-1, 111/1-4, 112, 112/1-4, 113, 113/2-2, 113/2-4, 114, 117, 118, 118/2-2. Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida (Uradni list RS, št. 43/05 in naslednji) člen 2, 9, 9/4, 15, 15/2-2, 18, 22. Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida (Uradni list RS, št. 47/13 in naslednji) člen 26. Ustava člen 2, 15, 125.
dovoljena revizija - okoljska dajatev - obračun okoljske dajatve zaradi izgorevanja goriva - inšpekcijski nadzor - pogoji za oprostitev plačila okoljske dajatve - dovoljenje oproščenega proizvajalca - trgovanje z emisijskimi kuponi
V skladu z načelom zakonitosti (6. člen ZUP) se v upravnem odločanju praviloma uporabi predpis, veljaven v času prvostopenjskega odločanja, razen če zakon (ali podzakonski akt) ne določa drugače.
V polju proste presoje zakonodajalca (uredbodajalca) je, kje bo postavil mejo za oprostitev plačila okoljske dajatve, Uredba 47/13 je to mejo začrtala že pri dovoljenju zavezanca za izpust toplogrednih plinov, predhodna Uredba 43/05 pa je zahtevala še pridobitev dovoljenja za oproščenega proizvajalca. Ta sprememba, ki je revidentu celo olajšala pravni položaj (z učinkom za naprej), ne more nasprotovati načelu varstva zaupanja v pravo, saj Uredba kot podzakonski predpis (torej tudi Uredba 43/05) ne pridobi narave dokončno urejenega razmerja.
Okoljska dajatev (1. točka prvega odstavka 111. člena ZVO-1) in trgovanje s pravicami do emisije (5. točka prvega odstavka 111. člena ZVO-1) sta dva ekonomska in finančna instrumenta varstva okolja, ki sta med seboj kompatibilna, se dopolnjujeta, vendar uporaba enega ne izključuje uporabe drugega.
V obravnavanem postopku ne gre za odločanje o oprostitvi okoljske dajatve, ampak za nadzor nad izvajanjem Uredbe 43/05, torej, ali je bila okoljska dajatev revidentu upravičeno obračunana. V tem primeru pa je podana pristojnost carinskih organov (primerjaj z določbo prvega odstavka 29. člena Uredbe 43/05).
Prepis tožbenih navedb v reviziji, nanašajočih se na odločitev organa prve stopnje, ne morejo pripeljati do uspeha v revizijskem postopku, saj je sodišče prve stopnje na te očitke materialnopravno že pravilno odgovorilo.
ZP-1 člen 59, 59/3, 65, 65/4, 125, 125/1. URS člen 22, 29. EKČP člen 6.
zahteva za sodno varstvo - odločanje sodišča - pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do poštenega sojenja - dokazni postopek - izvajanje dokazov v korist obdolženca
Sodnik, ki odloča o prekršku, mora pri presoji, ali bo ponovil oziroma dopolnil dokazni postopek ter izvedel ustno obravnavo, vselej imeti pred očmi tudi obdolženčeve ustavne pravice in pravice, ki mu jih zagotavlja 6. člen EKČP.
Zaključek sodišča, da izvedba predlaganih razbremenilnih dokazov in zaslišanje obdolženca ni nujno potrebna, je v primeru, ko je bil prekršek ugotovljen s posrednimi opažanji policistov, obdolženec pa je v zahtevi obrazloženo izpodbijal ugotovitve prekrškovnega organa in svoje navedbe podkrepil z dokazi, ki bi bili zmožni ovreči očitke, če bi z njimi uspel, v nasprotju s pravnimi jamstvi iz 22. in 29. člena Ustave ter 6. členom EKČP.
predlog za dopustitev revizije - zastopanje - odvetnik - pooblastilo za vložitev revizije - novo pooblastilo - datum pooblastila - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče ugotavlja, da pooblastilo, ki ga je tožničin pooblaščenec predložil sodišču ob vložitvi predloga za dopustitev revizije, nosi datum 4. nov. 2013, vendar je le-ta s kemičnim svinčnikom prečrtan in nad njim naveden datum 19. 9. 2016. Iz priloženega pooblastila torej zanesljivo ne izhaja, da je stranka pooblaščencu za vložitev predloga za dopustitev revizije dala novo pooblastilo.
Revizija je bila dopuščena v smeri preizkusa materialnopravne pravilnosti pravnomočne presoje, da tretja toženka kot zavarovalni zastopnik v konkretnem primeru ni ravnala nedopustno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00002947
ZDZdr člen 80, 80/2.
pridržanje v psihiatrični bolnišnici - sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - nadzorovana obravnava - duševne motnje - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - človekove pravice in temeljne svoboščine
Ukrepi, ki jih država izvaja v okviru sistema zdravstvene in socialne skrbi na področju duševnega zdravja po ZDZdr, pomenijo poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine, zaradi česar je pri odločanju o tem treba ustavnoskladno strogo in restriktivno upoštevati zakonske pogoje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS0018811
ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/2. ZIZ člen 15, 166, 166/2. ZFPPIPP člen 132, 383.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - izvršba na nepremičnine - več nepremičnin - kraj, kjer leži nepremičnina - oprava izvršbe na nepremičnino - osebni stečaj dolžnika - ustavitev izvršbe
V obravnavanem primeru je ovira za opravo izvršbe izkazana s sklepom Okrožnega sodišča v Celju o začetku postopka osebnega stečaja nad dolžnico, ki vpliva na že pred tem začete postopke izvršbe ali zavarovanja proti insolvetnemu dolžniku (glej 132. člen v zvezi s 383. členom ZFPPIPP). Zato je treba najprej odločiti o nadaljnji usodi tega postopka izvršbe; za tako odločitev pa je krajevno pristojno sodišče, ki je dovolilo izvršbo.