ZPP člen 367b. OZ člen 131. ZZZDR člen 106, 106/6.
povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - zavarovanje odgovornosti - odgovornost odvetnika - mandatna pogodba - opustitev - vložitev pravnega sredstva - zavrženje predloga za dopustitev revizije - opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - spor zaradi priznanja očetovstva - dodelitev otroka - preprečevanje stikov z otrokom - odtujitveni sindrom - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza
Glede vzročne zveze mora tožeča stranka (mandant) dokazati tudi, da bi spor dobila, v konkretnem primeru torej, da bi s pravnim sredstvom uspela, če ne bi bilo odvetnikovega nedopustnega ravnanja.
ZKP člen 18, 18/1, 257, 371, 371/2, 420, 420/2. URS člen 29, 29-3.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe – izvajanje dokazov – odločanje o dokaznem predlogu – zavrnitev dokaznega predloga obrambe – izvedenstvo – prosta presoja dokazov – dejansko stanje
Po določbi 257. člena ZKP se v primeru, če se podatki izvedencev v njihovem izvidu bistveno razlikujejo ali če je njihov izvid nejasen, nepopoln ali pa sam s seboj ali z raziskanimi okoliščinami v nasprotju, pa se te pomanjkljivosti ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem izvedencev, dokazovanje ponovi z istimi ali drugimi izvedenci.
Glede na odsotnost značilnih kliničnih znakov motnje torej izvedenec ugotavlja, navedeno pa v celoti sprejema tudi sodišče, da ni bilo potrebe za slikovno diagnostiko (CT ali MRI možganov), ki bi potrdila okvaro frontalnega čelnega režnja možganske skorje. Izvedenec je bil tudi zaslišan na glavni obravnavi, opravljeni dne 15. 9. 2014, ko je odgovarjal na vsa zastavljena vprašanja tudi s strani zagovornika. Sodišče je torej presodilo, da sta izvid in mnenje jasna, razumljiva in logična, ter v skladu z ostalimi izvedenimi dokazi, tudi z izvedenskim mnenjem dr. A. V., izvedenke, postavljene v kazenskem postopku, ki je tekel zoper obsojenko (ki pa stališče dr. P. in CSD ovržejo) in s tem, ko ni sledilo dokaznim predlogom obrambe obsojenki ni kršilo pravice do izvajanja dokazov.
PRAVO DRUŽB - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018752
ZPP člen 180, 180/1, 367. ZGD-1 člen 8, 8/1-1, 8/1-3. OZ člen 478, 639, 639/3. ZVKSES člen 25.
dopuščena revizija - prodaja nepremičnine - spregled pravne osebnosti - odgovornost družbenika za obveznosti družbe - zloraba družbe - oškodovanje upnikov - stvarne napake - ravnanje s premoženjem družbe kot z lastnim premoženjem - določnost tožbenega zahtevka - jamčevalni zahtevek za znižanje kupnine - oblikovalni zahtevek - dajatveni zahtevek - tožba za vrnitev dela kupnine - pravice kupca - odprava napak na stroške prodajalca
Po presoji revizijskega sodišča gre v obravnavanem primeru za šolski primer zlorabe pravne osebe po drugi alineji prvega odstavka 8. člena ZGD-1. Institut spregleda pravne osebnosti se je razvil kot odgovor na pojavljanje nezaželenih posledic načela ločenosti pravne osebe in njenih članov, ki so bila v nasprotju z načelom pravičnosti. Pojem "zloraba družbe kot pravne osebe" je nedoločen pravni pojem (pravni standard), ki mu je treba v vsakem posamičnem primeru dati pravi pomen z ugotovitvijo vseh relevantnih okoliščin. V konkretnem primeru gre za okoliščine, ki kažejo na to, da je drugi toženec družbo izkoristil z namenom, da se izogne svoji neposredni odgovornosti kupcem stanovanj in jo na ta način zlorabil za oškodovanje njenih upnikov.
Za kaznivo dejanje obrekovanja zadostuje, da je izjava posredovana drugim, kar opredeljuje raznašanje neresničnega dejstva, ki predstavlja zakonski znak kaznivega dejanja obrekovanja.
ZFPPIPP člen 289, 289/2. ZFPPIPP-F člen 39, 48. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - sprememba zakona - ZFPPIPP - časovna veljavnost novele zakona
Revizija se dopusti glede vprašanja upravičenosti izplačila zneskov tožnici glede na veljavni Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-F) in zakonodajo, ki je veljala v času začetka stečajnega postopka nad toženko (t. j. ZFPPIPP-E) ter s tem povezano interpretacijo prehodnih določb Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-F), torej ali spremenjeno določilo o načinu plačila stroškov stečajnega postopka, ki ga določa 39. člen novele ZFPPIPP-F, velja tudi za postopke v teku, t. j. za postopke, ki so bili začeti že pred uveljavitvijo novele ZFPPIPP-F.
odgovornost države - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - pravica do življenja - EKČP - človekove pravice - pravico do osebnega dostojanstva in varnosti - pravica do varstva zasebnosti - varstvo osebnostnih pravic - povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - strah - dopuščena revizija
Vrhovno sodišče se strinja z oceno sodišča druge stopnje, da glede na ugotovljene okoliščine v tožnikovem primeru, ni mogoče šteti, da je država z opustitvijo učinkovite preiskave opustila postopkovne obveznosti 2. člena EKČP, ki varuje posameznikovo pravico do življenja. Je pa s svojim protipravnim ravnanjem pri tožniku povzročila strah in hud občutek ogroženosti, povezan z nezaupanjem v delovanje pravne države, s čemer je bilo nedvomno grobo poseženo v njegovo ustavno pravico do osebnega dostojanstva in varnosti (34. člen Ustave) ter duševno celovitost, ki je zaobsežena v okviru varstva zasebnosti in osebnostnih pravic (35. člen Ustave). Zato ima tožnik prav, ko v reviziji opozarja, da je kot neposredni oškodovanec upravičen do višje odškodnine kot je bila staršema prisojena v zadevi Šilih. Res je tudi, da v praksi Vrhovnega sodišča še ni primerljivega primera, vendar vse izpostavljene okoliščine po oceni Vrhovnega sodišča dajejo dovolj podlage za oceno, da je sodišče prve stopnje tožniku prisodilo pravično odškodnino (analogna uporaba 200. in 203. člena Zakona o obligacijskih razmerjih.
ZKP člen 371, 371/2, 420, 420/2. URS člen 29, 29-3.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - pravica izvajanja dokazov v svojo korist - zavrnitev dokaznega predloga - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Vrhovno sodišče v zvezi z zatrjevano kršitvijo pravice do obrambe ugotavlja, da je bil dokazni predlog utemeljeno zavrnjen, saj obsojenec slednjega ni substanciral, torej ni izkazal, da gre za dokaz, ki bi glede na svojo vsebino in vrednost lahko bistveno vplival na ugotavljanje relevantnih dejstev, kar je sodišče druge stopnje tudi ustrezno obrazložilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - DEDNO PRAVO
VS0018780
ZPP člen 7, 8, 14, 100, 100/1, 205, 205/1-1, 208, 208/1, 257, 339, 339/2-8. ZOR člen 12, 15, 109, 141, 141/1, 394, 396.
sposobnost biti stranka v postopku - smrt stranke - dediči - procesno nasledstvo - zastopanje - pooblaščenec - zastopanje pravnega naslednika - prekinitev postopka - uvod sodne odločbe - sosporništvo na aktivni strani - posojilna pogodba - vrnitev posojila odgovornost za zapustnikove dolgove - oderuška pogodba - ničnost - subjektivni element oderuštva - sklepčnost tožbe - načelo denarnega nominalizma - valorizacija posojila - razpravno načelo
Procesno pooblastilo s smrtjo pooblastitelja ne preneha; pravdo torej naprej vodi pooblaščenec, ki je od smrti pooblastitelja dalje pooblaščenec njegovih dedičev, in sicer dokler mu dediči pooblastilo prekličejo (prvi odstavek 100. člena ZPP). Z vidika sposobnosti biti stranka je pomembno, da se sodba ne glasi na umrlo stranko, ampak na njene dediče in sicer tudi tedaj, če ti morda poimensko še niso določeni (znani) in ne glede na to, ali je bil pravdni postopek prekinjen ali ne.
Niti, če bi prišlo do spoznanja, da sta dajatvi v očitnem nesorazmerju (česar ni presojalo), ugovoru oderuštva zaradi nesklepčnosti ne bi moglo ugoditi: trditev o subjektivnem elementu iz prvega odstavka 141. člena ZOR (da bi posojilodajalca izkoristila stisko ali težko premoženjsko stanje posojilojemalca, njegovo nezadostno izkušenost, lahkomiselnost ali odvisnost) ni bilo.
ZO člen 78, 78/1. URS člen 17, 18, 26. ZE člen 6, 35, 35/2, 39. OZ člen 147, 180.
dopuščena revizija - povrnitev škode - osebe, ki imajo v primeru smrti ali težke invalidnosti pravico do denarne odškodnine - posredni oškodovanci - odgovornost države - odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - nevarna stvar - nevarna dejavnost - soglasje za ravnanje z eksplozivi - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - odgovornost za izbiro - odgovornost za poslovanje - človekove pravice - pravica do življenja - podlage odškodninske odgovornosti - protispisnost - vzročna zveza - ratio legis vzročnost - opustitev nadzora
Škodni dogodek ni v vzročni zvezi s terenom, kjer se je pripetil, temveč s samo nevarno dejavnostjo, katere izvedba in varnostni vidik sta bila v izključni domeni gospodarske družbe.
OZ člen 174, 174/2, 179. ZZZDR člen 13. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - povrnitev premoženjske škode - renta - tuja pomoč - pomoč zakonca
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali v konkretnih okoliščinah primera potreba po občasni tuji pomoči pri težjih fizičnih opravilih (npr. delo na vrtu in priprava drv) predstavlja podlago za prisojo mesečne denarne rente iz naslova tuje pomoči.
zavarovanje terjatve - bančna garancija - vnovčenje bančne garancije - bančna garancija na prvi poziv - dokumentarni pogoj - načelo strogosti in formalnosti - sprememba pravne kvalifikacije
Tožena stranka je bila kot banka in garant upravičena in zavezana opraviti formalni preizkus, ali se je poziv tožeče stranke po svoji vsebini skladal z zahtevo bančne garancije. Pri tem ne gre za preverjanje resničnosti vsebine izjav v predloženem pozivu, pač pa za izplačilo garantirane vsote zadostuje že, da se toženi stranki (banki) predložena izjava, po obliki in vsebini sklada z garancijskimi pogoji. Načelo strogosti in formalnosti za izplačilo garantiranega zneska terja, da predložene listine in dokumenti v celoti ustrezajo zahtevam/pogojem v bančni garanciji.
OZ člen 190, 198. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - uporaba solastne stvari - uporabnina
Revizija je bila dopuščena v smeri preizkusa materialnopravne pravilnosti pravnomočne odločitve o neobstoju položaja neupravičene pridobitve v konkretnem primeru.
kršitev kazenskega zakona – pravna opredelitev - nadaljevano kaznivo dejanje – sestavljeno kaznivo dejanje - kaznivo dejanje ropa – premoženjsko kaznivo dejanje – kaznivo dejanje zoper življenje in telo – realni stek
S pravnomočno sodbo, s katero je bil obsojenec spoznan za krivega štirih kaznivih dejanj ropa po prvem odstavku 206. člena KZ-1, določba prvega odstavka 54. člena KZ-1 ni bila prekršena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00002947
ZDZdr člen 80, 80/2.
pridržanje v psihiatrični bolnišnici - sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - nadzorovana obravnava - duševne motnje - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - človekove pravice in temeljne svoboščine
Ukrepi, ki jih država izvaja v okviru sistema zdravstvene in socialne skrbi na področju duševnega zdravja po ZDZdr, pomenijo poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine, zaradi česar je pri odločanju o tem treba ustavnoskladno strogo in restriktivno upoštevati zakonske pogoje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS0018811
ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/2. ZIZ člen 15, 166, 166/2. ZFPPIPP člen 132, 383.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - izvršba na nepremičnine - več nepremičnin - kraj, kjer leži nepremičnina - oprava izvršbe na nepremičnino - osebni stečaj dolžnika - ustavitev izvršbe
V obravnavanem primeru je ovira za opravo izvršbe izkazana s sklepom Okrožnega sodišča v Celju o začetku postopka osebnega stečaja nad dolžnico, ki vpliva na že pred tem začete postopke izvršbe ali zavarovanja proti insolvetnemu dolžniku (glej 132. člen v zvezi s 383. členom ZFPPIPP). Zato je treba najprej odločiti o nadaljnji usodi tega postopka izvršbe; za tako odločitev pa je krajevno pristojno sodišče, ki je dovolilo izvršbo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sodnica pristojnega sodišča kot stranka v postopku - objektivna nepristranskost sodišča
Ker je ena udeleženk postopka okrožna sodnica, ki sodniško službo opravlja na okrajnem sodišču, ki je pristojno za odločanje v konkretni nepravdni zadevi, bi utegnil biti prizadet videz nepristranskosti sojenja, če bi v zadevi odločalo to okrajno sodišče.