ZPP člen 367b. OZ člen 131. ZZZDR člen 106, 106/6.
povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - zavarovanje odgovornosti - odgovornost odvetnika - mandatna pogodba - opustitev - vložitev pravnega sredstva - zavrženje predloga za dopustitev revizije - opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - spor zaradi priznanja očetovstva - dodelitev otroka - preprečevanje stikov z otrokom - odtujitveni sindrom - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza
Glede vzročne zveze mora tožeča stranka (mandant) dokazati tudi, da bi spor dobila, v konkretnem primeru torej, da bi s pravnim sredstvom uspela, če ne bi bilo odvetnikovega nedopustnega ravnanja.
ZKP člen 18, 18/1, 257, 371, 371/2, 420, 420/2. URS člen 29, 29-3.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe – izvajanje dokazov – odločanje o dokaznem predlogu – zavrnitev dokaznega predloga obrambe – izvedenstvo – prosta presoja dokazov – dejansko stanje
Po določbi 257. člena ZKP se v primeru, če se podatki izvedencev v njihovem izvidu bistveno razlikujejo ali če je njihov izvid nejasen, nepopoln ali pa sam s seboj ali z raziskanimi okoliščinami v nasprotju, pa se te pomanjkljivosti ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem izvedencev, dokazovanje ponovi z istimi ali drugimi izvedenci.
Glede na odsotnost značilnih kliničnih znakov motnje torej izvedenec ugotavlja, navedeno pa v celoti sprejema tudi sodišče, da ni bilo potrebe za slikovno diagnostiko (CT ali MRI možganov), ki bi potrdila okvaro frontalnega čelnega režnja možganske skorje. Izvedenec je bil tudi zaslišan na glavni obravnavi, opravljeni dne 15. 9. 2014, ko je odgovarjal na vsa zastavljena vprašanja tudi s strani zagovornika. Sodišče je torej presodilo, da sta izvid in mnenje jasna, razumljiva in logična, ter v skladu z ostalimi izvedenimi dokazi, tudi z izvedenskim mnenjem dr. A. V., izvedenke, postavljene v kazenskem postopku, ki je tekel zoper obsojenko (ki pa stališče dr. P. in CSD ovržejo) in s tem, ko ni sledilo dokaznim predlogom obrambe obsojenki ni kršilo pravice do izvajanja dokazov.
V spornem primeru pravdni stranki nista sklenili posojilne pogodbe, temveč je bil sklenjen dogovor o skupnih vlaganjih v nakup zemljišč in njihovo kasnejšo prodajo po višjih cenah ter razdelitvijo kupnine po opravljenih prodajah, torej za pogodbo tudi z elementi tveganja - ali bo dosežen tudi pričakovani dobiček. Namen spornega dogovora je torej vložitev denarnih sredstev v skupen projekt brez pravice tožnika, da od toženca zahteva vrnitev denarnih sredstev, kot to za posojilno pogodbo določa prvi odstavek 569. člena OZ. Sporna pogodba, s katero sta pravdni stranki dogovorili skupna vlaganja v nakup nepremičnin z razdelitvijo izkupička od njihove prodaje, ima tako nekatere bistvene elemente in kavzo družbene pogodbe v smislu določbe 990. člena OZ in ne posojilne pogodbe.
Pravdni stranki sta nakazilo denarja tožencu dogovorili s pravnim poslom in torej ne brez pravnega temelja, ki kasneje tudi ni odpadel oziroma se naj ne bi uresničil (190. člen OZ), kar bi šele omogočalo uveljavljanje kondikcijskega zahtevka (111. člen OZ). Tožnik ni odstopil od pogodbe z ustrezno odstopno izjavo v skladu s 109. členom OZ, da bi lahko nastopili pravni učinki prenehanja pogodbe in niti ni pojasnil, od katerega pravnega posla je odstopil ter tudi ni dokazal, da bi skladno s 105. členom OZ tožencu postavil dodatni rok za izpolnitev obveznosti. Zato tožnikov zahtevek tudi na podlagi 103. člena OZ in naslednjih ni utemeljen.
ZPP člen 87, 87/3. ZFPPIPP člen 386, 386/1, 389a, 389a/1.
dovoljenost pritožbe - zastopanje - pooblaščenec - pritožbeni postopek - opravljen pravniški državni izpit - poslovna sposobnost - osebni stečaj pooblaščenca - omejitev poslovne sposobnosti
Sposobnost zastopanja fizične osebe v pritožbenem postopku zakon veže na poslovno sposobnost in opravljen pravniški državni izpit.
Omejitev poslovne sposobnosti po stečajnem pravu ne vpliva na sposobnost zastopanja.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in razlogi sodbe
Kriminalna količina, ugotovljena v razlogih sodbe, je za 5.400,00 EUR višja od količine, vsebovane v sodbenem izreku, kar pomeni, da je podano nasprotje med izrekom in razlogi sodbe, ki se nanaša na odločilno dejstvo.
dovoljenost revizije - potrditev negativne ocene sodniške službe - prenehanje sodniške funkcije - zelo hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme glede obstoja pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Revident trditvenega in dokaznega bremena v obravnavani zadevi ni izpolnil. Prenehanje sodniške funkcije na podlagi prvega odstavka 33. člena ZSS oziroma posledična izguba zaposlitve sama zase še ne pomenita zelo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Prenehanje sodniške funkcije namreč ne pomeni, da revident ne more opravljati drugega dela, za katerega izvolitev v sodniško funkcijo ni potrebna.
ZUS-1 člen 2, 2/2, 16, 17, 17/1, 17/2, 36, 36/1-3.
tožnik v upravnem sporu - stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta
Pritožnica v postopku izdaje izpodbijane odločbe ni imela priznanega statusa stranke oziroma stranske udeleženke. V skladu z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča pa je tak predhodno priznan status v upravnem postopku pogoj za vsebinsko obravnavanje tožbe.
V upravnem sporu se izpodbija tisti akt, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika (drugi odstavek 2. člena ZUS-1). Tak akt v izreku vsebuje meritorno odločitev, to je vsebinsko opredelitev pravic ali obveznosti stranke oziroma zavrnitev njenega zahtevka o priznanju pravice ali pravne koristi, ki izhaja iz materialnega prava. Praviloma bo to prvostopenjski upravni akt, drugostopenjski pa le tedaj, če bo z njim odločitev upravnega organa prve stopnje na podlagi ugodene pritožbe spremenjena.
pritožba - revizija - pravna sredstva zoper odločitev vrhovnega sodišča v upravnem sporu
Pritožba zoper odločitev Vrhovnega sodišča ni dovoljena. To izhaja iz jasnih zakonskih določb, katerih vsebino je mogoče spoznati brez vsakršne zahtevne pravne interpretacije.
Jasne zakonske določbe in ustaljena sodna praksa ne omogočajo revizije zoper odločitve Vrhovnega sodišča.
dovoljenost revizije - izredna pravna sredstva - posledice akta, ki se izpodbija - hude posledice
Posledice, ki jih navaja revident, ne izhajajo iz predmetnega upravnega spora in odločitev tožene stranke, ki se v njem izpodbijajo, saj je bilo v izpodbijanem aktu tožene stranke in posledično v sodbi sodišča prve stopnje odločeno zgolj o uporabi izrednih pravnih sredstev zoper odločbo, s katero je bilo odločeno o posvojitvi mladoletnih otrok. Namen navedenih izrednih pravnih sredstev in s tem povezanega sodnega varstva je presoja, ali so podani zakonski razlogi za poseg v pravnomočno upravno odločbo, ne pa odločitev o tem, ali navedene ukrepe podaljševati, potrjevati oziroma še nadalje vzdrževati v veljavi.
začasna odredba - družinsko življenje - varstvo ustavnih pravic
Zgolj uveljavljanje splošnih okoliščin, razlage zakonskih določil in svojega razumevanja potrebe po varovanju koristi otroka ne zadoščajo za izdajo začasne odredbe. Pritožnica ni niti skrbnica mladoletnega otroka niti njegova rejnica, da bi lahko uveljavljala njegove koristi.
tožnik v upravnem sporu - sprememba okoliščin v pritožbenem upravnem postopku - pravno nasledstvo
Ob presoji legitimacije za izpodbijanje akta na podlagi drugega odstavka 17. člena ZUS-1 v upravnem sporu ni ustrezno postavljati pogoja postavitve posebnega zahtevka s strani določene osebe v primeru, če je zakonska obveznost določenega ravnanja organa tožene stranke v razmerju do te osebe kot stranke izrecno zapovedana po uradni dolžnosti (drugi odstavek 50. člen ZUP).
dovoljenost revizije – zavrnitev zahteve za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici – ni vrednostni spor - pogoji za vložitev revizije
Z izpodbijanim dokončnim upravnim aktom ni bilo odločeno v zadevi, v kateri bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, saj je tožena stranka z njim zavrnila revidentkino zahtevo za uporabo izrednega pravnega sredstva iz 274. člena ZUP.
ZUS-1 člen 71, 71/2, 74, 74/1, 76. ZMZ-1 člen 24, 25, 25/2, 26, 26/1.
mednarodna zaščita - status begunca - resna in individualna grožnja - razlog preganjanja - krvno maščevanje - korupcija v izvorni državi - notranja zaščita
Za utemeljeno uveljavljanje preganjanja ne zadostuje zgolj hipotetična možnost, da bi bil nekdo podvržen preganjanju, ampak mora biti nevarnost preganjanja individualno in konkretno izkazana.
Pritožnik ni izkazal, da ima druga družina namen izvršiti krvno maščevanje nad njim. To že samo po sebi zadošča za zavrnitev prošnje za mednarodno zaščito. Na drugačno stališče ne more vplivati niti sklicevanje na pravila Kanuna, saj ta pravila sama po sebi ne zadoščajo za ugotovitev, da pritožniku, v primeru vrnitve na Kosovo, grozi preganjanje (kar je pogoj za priznanje statusa begunca) ali resna škoda (kar je pogoj za priznanje statusa subsidiarne oblike zaščite) s strani te druge družine.
Zgolj nestrinjanje z ugotovitvijo, da iz informacij o pritožnikovi izvorni državi izhaja, da bi mu pristojni organi na Kosovem tudi v primeru preganjanja s strani druge družine, nudili zaščito, in da torej tudi iz tega razloga niso izpolnjeni pogoji za priznanje mednarodne zaščite, ne utemeljuje nobenega izmed pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 75. člena ZUS-1.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 83, 83/2-2, 83/2-3. ZUP člen 279. ZPP člen 13.
dovoljenost revizije - predlog za izrek ničnosti - ničnostni razlogi - kulturnovarstveni pogoji in kulturnovarstveno soglasje - pomembno pravno vprašanje - ni po vsebini zadeve - jasna določba - zelo hude posledice - niso neposredna posledica odločbe
Sodišče prve stopnje je presojalo zakonitost odločbe, s katero je upravni organ zavrnil predlog revidenta za izrek ničnosti, in v okviru te presoje ugotavljalo, ali je upravni organ o predlogu za izrek ničnosti pravilno in zakonito odločil. Povsem jasno je torej, da se o ničnosti izdanih upravnih odločb (v obravnavanem primeru kulturnovarstvenih pogojev in kulturnovarstvenega soglasja) ne odloča kot o predhodnem vprašanju v smislu določbe 13. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.
Drugo in tretje vprašanje se ne nanašata na vsebino tega spora, v katerem se je presojala pravilnost in zakonitost odločbe, s katero je upravni organ zavrnil predlog za izrek ničnosti po 279. členu ZUP, ampak na zakonitost izdanih kulturnovarstvenih pogojev in kulturnovarstvenega soglasja ter zakonitost postopka.
ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3. ZPOmK-1 člen 12h, 12k. URS člen 49.
imenovanje direktorja agencije - začasna odredba - težko popravljiva škoda - javni natečaj
Tožnik nima pravice biti imenovan na delovno mesto direktorja AVK, zato mu tudi ni mogoče priznati nastanka težko popravljive škode, ki bi prizadevala njega osebno in bi jo bilo mogoče odvrniti le z izdajo začasne odredbe. Izdaja začasnih odredb ni namenjena splošnemu spreminjanju sistemskih učinkov tožbe v upravnem sporu, ki jih je določil zakon, temveč posegu v izvrševanje izpodbijanega akta ob presoji konkretnih značilnosti posameznega primera.
ZUS-1 člen 25, 25/3. ZST-1 člen 36, 36/3, 37, 37/1, 37/2. Pravilnik o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu člen 2.
vračilo plačanih sodnih taks v primeru uspeha s tožbo - zavezanec za vračilo - stroški upravnega spora
V primeru tožnikovega uspeha v upravnem sporu je zavezanec za vračilo plačanih sodnih taks sodišče po uradni dolžnosti in ne toženec, ki je tožniku dolžan povrniti le stroške iz tretjega odstavka 25. člena ZUS-1.
V točki c opombe 6.1. taksne tarife ZST-1 uporabljeni izraz „razveljavljena“ odločba je treba razumeti kot „odpravljena“, saj sodišče v upravnem sporu odločb ne razveljavlja, ampak ‒ v odvisnosti od tožbenega predloga – upravni akt odpravi, ugotovi njegovo nezakonitost, naloži njegovo izdajo oziroma vročitev ali pa ga spremeni (prvi odstavek 33. člena ZUS-1).
ZUS-1 člen 71, 71/2, 83, 83/2-1, 93, 93/1. ZV-1 člen 124, 124/1, 124/5. Uredba o vodnih povračilih člen 7.
dovoljena revizija - vodno povračilo - odmera - bistvena kršitev določb postopka - sklep o določitvi cene za osnove vodnih povračil za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč sprejet po roku, določenem v Uredbi o vodnih povračilih - obveznost plačila vodnega povračila je predpisana z zakonom - sporna cena za vodno povračilo za leto 2010 - vprašanje nesorazmernosti te cene glede na ceno leto poprej - vprašanje neenake obravnave primerljivih položajev - neopredelitev sodišča prve stopnje do zatrjevanih ugovorov - neupravičeno sklicevanje na drugi odstavek 721. člena ZUS-1 - zavrženje zahteve za izdajo začasne odredbe
Sklep o določitvi cene za osnove vodnih povračil za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč, če ga Vlada sprejme po roku, določenem v Uredbi o vodnih povračilih (Uredba), sam po sebi ni nezakonit. Pravna podlaga za plačilo vodnega povračila je namreč v prvem odstavku 124. člena ZV-1. Ker je obveznost plačila vodnega povračila predpisana z zakonom, bi bilo stališče, da lahko zgolj kasnejša določitev cene vpliva na to obveznost, v nasprotju z zakonom. Določbe, ki so zakonska podlaga za določitev cene vodnega povračila, niti določbe Uredbe se niso spreminjale.
Revidentka je v tožbi uveljavljala nesorazmernost cene po Sklepu za leto 2010 v primerjavi s ceno, določeno v Sklepu za leto 2009, zato je najprej treba opraviti presojo, ali je cena v Sklepu za leto 2010 določena zakonito, česar pa sodišče prve stopnje ni storilo. Vrhovno sodišče je sicer res že v več zadevah odločalo o zakonitosti odločb o odmeri vodnega povračila, vendar so bile te zadeve drugačne od obravnavane glede vrste rabe vode in/ali spremembe višine cene v primerjavi s ceno za prejšnje leto. Ker se Vrhovno sodišče v dveh zadevah (pa tudi v zadevi X Ips 9/2013) glede na drugačno pravno podlago in revizijske ugovore ni opredelilo do ugovorov, relevantnih za obravnavano zadevo, se sodišče prve stopnje (ki je pri tem sledilo razlogom v odločbi drugostopenjskega organa) ne bi smelo nekritično sklicevati na stališča Vrhovnega sodišča v teh odločbah. Ob morebitni presoji, da je bila cena v sklepu za leto 2010 določena zakonito, pa je glede na tožbene navedbe treba opraviti še presojo utemeljenosti ugovora, ali je ob upoštevanju predpisanih meril prišlo do neenakopravne obravnave dveh primerljivih položajev. Revidentka namreč zatrjuje, da je bila cena za pristanišče, ki ga upravlja, brez razumnega razloga določena bistveno višje kot za večja pristanišča (drugi odstavek 14. člena Ustave).
vodno povračilo - odmera - sklep o določitvi cene za osnove vodnih povračil za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - ni akt po 2. členu niti po četrtem odstavku 5. člena ZUS-1 - zavrženje tožbe
Sklep o določitvi cene za osnove vodnih povračil za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč ni akt iz 2. člena ZUS-1, prav tako tudi ni akt, izdan v obliki predpisa, ki bi urejal posamična razmerja (četrti odstavek 5. člena ZUS-1). Gre namreč za akt, izdan s strani Vlade RS na podlagi 8. člena Uredbe o vodnih povračilih, ki na abstraktni ravni določa ceno za osnovo vodnega povračila in se ne nanaša določno na pritožnico, ampak na vse zavezance za plačilo vodnega povračila in je bil kot tak podlaga za izdajo odločbe o odmeri vodnega povračila, ki jo je pritožnica izpodbijala s tožbo v upravnem sporu.
ZUS-1 člen 16, 19, 19/1, 22, 76, 82, 96, 96/1-9. URS člen 22, 23, 25. ZPP člen 154, 154/1, 155, 165, 165/1.
obnova postopka upravnega spora - pravni interes za obnovo - stranka z interesom
Dejstvo, da je bil predlagateljem obnove s sklepi v upravnem postopku priznan položaj stranskih udeležencev, še ni avtomatično razlog, da bi jim bil priznan tudi položaj strank v upravnem sporu. Za sodelovanje v upravnem sporu mora stranka izkazati pravni interes in sicer mora izkazati, da bi ji bila odprava oziroma sprememba izpodbijanega upravnega akta v neposredno škodo.
Svojo upravičenost do sodelovanja v sodnem postopku so utemeljevali le s splošnimi navedbami o posegu izpodbijane odločbe v njihove pravice, obveznosti in pravne koristi. Zgolj s takimi navedbami pa niso izkazali upravičenosti (pravnega interesa) za sodelovanje v sodnem postopku, ki se je končal z odpravo izpodbijane odločbe in vrnitvijo zadeve v ponovni postopek (zaradi ugotovljenih procesnih kršitev), v katerem bodo lahko sodelovali ter varovali svoje pravne koristi.
oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse – sporočitev nepravilnih podatkov o premoženju
Predlog za oprostitev plačila sodne takse je mogoče zavrniti le, če sodišče ugotovi, da s plačilom sodne takse ne bodo občutno zmanjšana sredstva stranke, s katerimi se preživlja sama in s katerimi preživlja osebe, ki jih je dolžna preživljati. Ni podlage za stališče, da zgolj ugotovitev neskladja med podatki o premoženju, ki jih stranka navede v izjavi, in podatki, ki jih sodišče po uradni dolžnosti pridobi iz evidenc iz četrtega odstavka 12. člena ZST-1, zadošča za sklep, da navedeni pogoj za oprostitev plačila sodne takse ni izpolnjen.